Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO 12

Bolelang Polelo “e Botse ya go Aga”

Bolelang Polelo “e Botse ya go Aga”

“Anke polelo e bodilego e se ke ya tšwa melomong ya lena, eupša go tšwe feela polelo e botse ya go aga.”—BAEFESO 4:29.

1-3. (a) E nngwe ya dimpho tšeo Jehofa a re neilego ke efe, gona ge re sa hlokomele re ka e diriša bjang gampe re sa hlokomele? (b) Re swanetše go diriša bjang mpho ya go bolela?

TATE o fa morwa wa gagwe paesekela. O thabile kudu gore o file morwa wa gagwe mpho yeo e botse. Eupša go tla direga’ng ge morwa yoo a ka reila paesekela yeo bošaedi, a thula motho a mo gobatša? Tatagwe o tla ikwa bjang?

2 Jehofa ke Monei wa “mpho e nngwe le e nngwe e botse le neo e nngwe le e nngwe e phethagetšego.” (Jakobo 1:17) Go bolela ke e nngwe ya dimpho tše dibotse kudu tšeo a re neilego tšona. Mpho ye e dira gore re kgone go bolela seo re se naganago le kamoo re ikwago ka gona. Re ka bolela dilo tšeo di ka thušago batho le go dira gore ba thabe. Eupša re ka bolela le dilo tšeo di ka ba kwešago bohloko kudu.

3 Dilo tšeo re di bolelago di na le matla kudu, ka gona Jehofa o re ruta kamoo re ka bolelago gabotse. O re: “Anke polelo e bodilego e se ke ya tšwa melomong ya lena, eupša go tšwe feela polelo e botse ya go aga moo go nyakegago, gore e fetišetše se se holago bao ba kwago.” (Baefeso 4:29) Re tlo ithuta gore re ka diriša bjang mpho ye ka tsela yeo e tla kgahlago Modimo le go kgothatša ba bangwe.

ITLHOKOMELE GE O BOLELA

4, 5. Diema tša ka Beibeleng di re ruta’ng mabapi le go bolela?

4 Mantšu a na le matla kudu, ka gona re swanetše go itlhokomela gore re bolela eng le gona bjang. Diema 15:4 e re: “Leleme le boleta ke sehlare sa bophelo, eupša ge le kgopamišwa le gobatša moyeng.” Go no swana le ge sehlare seo se phetšego gabotse se lapološa, le mantšu a botho a lapološa bao ba a theeditšego. Eupša mantšu a go hlaba a kweša ba bangwe bohloko e bile a ba šulafaletša bophelo.—Diema 18:21.

Mantšu a mabotse a a lapološa

5 Diema 12:18 e re: “Go na le yo a bolelago a sa naganišiše bjalo ka ge eka o hlaba ka tšhoša.” Mantšu a go hlaba a kweša bohloko kudu e bile a ka dira gore batho ba se kgone go phedišana. Go ka direga gore o gopola nako yeo motho a ilego a go hlaba ka mantšu gomme seo sa go kweša bohloko kudu. Ge seema seo se felelela se re: “Eupša leleme la ba bohlale le a fodiša.” Mantšu a go kgahliša a ka kgothatša motho e bile a ka lokiša segwera. (Bala Diema 16:24.) Ge re ka dula re gopola gore mantšu a rena a ama ba bangwe, gona re tla nagana pele re bolela.

6. Ke ka baka la’ng go le thata go laola dilo tšeo re di bolelago?

6 Lebaka le lengwe la gore re itlhokomele ge re bolela ke gore ka moka ga rena ga se ra phethagala. “Pelo ya ngwana wa motho e rata bobe,” e bile tšeo re di bolelago di utolla seo se tletšego ka pelong. (Genesi 8:21; Luka 6:45) Re ka thatafalelwa ke go laola dilo tšeo re di bolelago. (Bala Jakobo 3:2-4.) Eupša re swanetše go dula re katanela go kaonefatša tsela yeo re bolelago le ba bangwe.

7, 8. Mantšu a rena a ka ama tswalano ya rena le Jehofa bjang?

7 Lebaka le lengwe leo le dirago gore re itlhokomele ge re bolela ke gore re ikarabela go Jehofa mabapi le dilo tšeo re di bolelago le kamoo re di bolelago ka gona. Jakobo 1:26 e re: “Ge e ba motho a ipotša gore o rapela Modimo ka tsela ya kgonthe eupša a sa laole leleme la gagwe bjalo ka ge eka ke ka tomo, gona o fora pelo ya gagwe gomme borapedi bja gagwe ke bja lefeela.” Lentšu la mathomong leo le fetoletšwego e le “lefeela” gape le ka ra gore ‘go hloka mohola.’ (1 Bakorinthe 15:17) Ka gona ge e ba re sa itlhokomele ge re bolela, seo se ka senya tswalano ya rena le Jehofa.—Jakobo 3:8-10.

8 Re a bona gore re na le mabaka a mabotse a gore re hlokomele dilo tšeo re di bolelago le kamoo re di bolelago ka gona. E le gore re tsebe mokgwa woo Jehofa a nyakago re bolela ka wona, re swanetše go tseba dilo tšeo re sa swanelago go di bolela.

MANTŠU A GO HLABA

9, 10. (a) Batho ba bantši lehono ba tlwaetše go bolela bjang? (b) Ke ka baka la’ng re sa swanela go bolela dilo tšeo di lešago dihlong?

9 Lehono batho ba bantši ba tlwaetše go rogana, le go bolela dilo tša go leša dihlong. Ba nagana gore go rogana go ba thuša go gatelela taba. Gantši borametlae ba segiša batho ka go dira metlae ya go rogana goba ka go bolela dilo tša go leša dihlong. Eupša moapostola Paulo o itše: “Le swanetše go di lahlela ka moka kgole le lena, e lego kgalefo, pefelo, bobe, polelo e gobošago le polelo e lešago dihlong e tšwago molomong wa lena.” (Bakolose 3:8) O ile a ba a re “metlae e lešago dihlong” le go ‘bolelwa e se ke ya bolelwa gare ga’ Bakriste ba therešo.—Baefeso 5:3, 4.

10 Jehofa le batho bao ba mo ratago ba hloile polelo e lešago dihlong. Polelo yeo ga se ya hlweka. Ge Beibele e bolela ka “mediro ya nama” e akaretša le “go se hlweke.” (Bagalatia 5:19-21) “Go se hlweke” go akaretša dibe tše dintši. Le gona mokgwanyana o tee wa go se hlweke o ka dira gore o dire dilo tše dingwe tša go se hlweke. Ge motho a itlwaeditše go bolela dilo tša go se hlweke le tšeo di lešago dihlong, e bile a sa nyake go di lesa, se se ka dira gore a kgaolwe ka phuthegong.—2 Bakorinthe 12:21; Baefeso 4:19; bala Tlhaloso 23.

11, 12. (a) Go seba ke go dira’ng? (b) Ke ka baka la’ng re sa swanela go thomeletša ba bangwe?

11 Re swanetše go phema le lesebo. Ka tlhago re rata go tseba ka ba bangwe le go bolela ka bagwera ba rena gotee le ka batho ba gabo rena. Bakriste ba mehleng ya kgale le bona ba be ba rata go tseba gore bana babo bona le dikgaetšedi ba phela bjang le gore ba ka ba thuša bjang. (Baefeso 6:21, 22; Bakolose 4:8, 9) Eupša go bonolo gore ge re dutše re bolela ka ba bangwe re feleletše re ba seba. Ge re ka phatlalatša ditaba tšeo, re ka bolela maaka ka bona goba ra bolela dilo tšeo di sa swanelago go tsebja ke batho ba bangwe. Ge e ba re sa itlhokomele ge re bolela, tšona ditaba tšeo di ka fetoga maaka gaešita le go thomeletša goba go senya motho leina. Bafarisei ba ile ba thomeletša Jesu ka go mo latofatša ka dilo tšeo a sego a di dira. (Mateo 9:32-34; 12:22-24) Go thomeletša go ka senya motho leina, gwa kweša ba bangwe bohloko le go lweša batho.—Diema 26:20.

12 Jehofa o nyaka gore re šomiše mantšu a rena go kgothatša le go thuša ba bangwe, e sego go lweša bagwera. Jehofa o hloile motho yo a “lohlanyago [goba yo a lwešago] bana ba motho.” (Diema 6:16-19) Mothomeletši wa mathomothomo ke Sathane Diabolo. O ile a thomeletša Modimo. (Kutollo 12:9, 10) Lehono batho ba tlwaetše go no bolela maaka ka ba bangwe. Eupša mokgwa o bjalo ga o amogelege ka phuthegong ya Bokriste. (Bagalatia 5:19-21) Ka gona re swanetše go itlhokomela ge re bolela le gona ka mehla re nagane pele re bolela. Pele o ka botša batho ba bangwe taba yeo o e kwelego ka yo mongwe, ipotšiše gore: ‘Na taba ye ke nyakago go e bolela ke nnete? Na go lokile go e bolela? E tla ba hola ka’ng? Na nka thaba ge motho yo ke bolelago ka yena a ka nkwa? Nka ikwa bjang ge motho yo mongwe a ka bolela seo ka nna?—Bala 1 Bathesalonika 4:11.

13, 14. (a) Polelo e gobošago e ama ba bangwe bjang? (b) Ke ka baka la’ng Bakriste ba se ba swanela go rogana?

13 Ka dinako tše dingwe re ka bolela dilo tše itšego ke moka ka morago ra itshola. Eupša ga se ra swanela go tlwaela go solasola ba bangwe goba go bolela dilo tše mpe ka bona. Ga se ra swanela go tlwaela polelo e gobošago. Paulo o itše: “Tlošang go lena mohuta o mongwe le o mongwe wa go boloka sekgopi, bogale, pefelo, mašata le polelo e gobošago.” (Baefeso 4:31) Ka Dibeibeleng tše dingwe “polelo e gobošago” e fetoletšwe e le “mantšu a mabe,” “polelo e gobatšago” le “go rogana.” Polelo e gobošago e tloša batho seriti e bile e dira gore ba ikwe ba se na mohola. E ka kweša batho bohloko, kudukudu bana, ka gona re swanetše go itlhokomela gore re se ke ra ba hlaba ka mantšu.—Bakolose 3:21.

14 Beibele e re lemoša ka mohuta o mongwe wa polelo e gobošago, e lego maroga goba go rogana. Go ka kweša bohloko kudu ge motho a ka roga molekane wa gagwe goba bana ba gagwe. Ge e le gabotse, ge motho a sa tlogele go rogana o tla kgaolwa ka phuthegong. (1 Bakorinthe 5:11-13; 6:9, 10) Re ithutile gore ge e ba re rogana e bile re bolela maaka le dilo tše mpe ka ba bangwe, re tlo senya tswalano ya rena le Jehofa le ba bangwe.

MANTŠU AO A AGAGO

15. Ke polelo efe yeo e agago?

15 Re ka diriša bjang mpho ya go bolela ka tsela yeo e kgahlago Jehofa? Le ge Beibele e sa re botše tlwaa seo re swanetšego go se bolela le seo re sa swanelago go se bolela, e re botša gore re bolele “feela polelo e botse ya go aga.” (Baefeso 4:29) Polelo ya go aga e hlwekile, e botho e bile ke ya nnete. Jehofa o nyaka gore re šomiše mantšu a rena go kgothatša le go thuša ba bangwe. Se ga se bonolo. Go nyakega maiteko a magolo gore re bolele mantšu a botho go e na le go bolela mantšu a go hlaba le a go hloka mohola. (Tito 2:8) A re ithuteng ka tše dingwe tša dilo tšeo di ka re thušago go aga ba bangwe ge re bolela.

16, 17. (a) Ke ka baka la’ng re swanetše go reta ba bangwe? (b) Re ka reta bomang?

16 Jehofa le Jesu ba rata go reta batho ba bangwe, ka gona re nyaka go ba ekiša. (Mateo 3:17; 25:19-23; Johane 1:47) E le gore re rete motho ka tsela yeo e tlago go mo kgothatša, go nyakega gore re be botho e bile re bontšhe gore re na le taba le yena. Diema 15:23 e re: “Lentšu leo le bolelwago ka nako e swanetšego ke le lebotse gakaakang!” Re a kgothatšega ge motho yo mongwe a re reta go tšwa pelong ge re šomile ka thata goba a bontšha gore o leboga seo re se dirilego.—Bala Mateo 7:12; bala Tlhaloso 27.

17 Ge o nyaka go kgona go reta batho, o swanetše go itlwaetša go lebelela dilo tše dibotse tšeo ba di dirago. Ka mohlala, o ka lemoga gore motho yo mongwe ka phuthegong o nea dipolelo tšeo a di lokišeditšego gabotse goba o dira maiteko gore a arabe ka dibokeng. Mofsa wa ka phuthegong a ka ba a dula a botega ge a le sekolong, goba motšofadi a ka ba a dira maiteko gore a be gona tšhemong ka mehla. Ge o ka reta batho bao, ba ka kgothatšega kudu. Le gona go bohlokwa kudu gore monna a dule a botša mosadi wa gagwe gore o a mo rata le gore o bohlokwa go yena. (Diema 31:10, 28) Ka mohlala, go etša ge dimela di hloka letšatši le meetse, batho le bona ba hloka go kwa gore ba a ratwa. Kudukudu bana. Dula o reta bana ge ba dirile dilo tše dibotse le ge ba bontšha dika tše dibotse. Ge o ba reta, seo se ka dira gore ba ikwe ba le bohlokwa e bile sa ba hlohleletša gore ba lwele go tšwela pele ba dira dilo tše dibotse.

Re ka homotša ba bangwe le go ba kgothatša ka seo re se bolelago le kamoo re se bolelago ka gona

18, 19. (a) Ke ka baka la’ng re swanetše go dira sohle seo re ka se kgonago gore re kgothatše ba bangwe le go ba homotša? (b) Re ka dira seo bjang?

18 Ge re kgothatša ba bangwe le go ba homotša, re ekiša Jehofa. Jehofa o na le taba le bao ba ‘kokobetšego moyeng’ le bao ‘dipelo tša bona di setlegilego,’ goba bao ba kwelego bohloko. (Jesaya 57:15) E bile o nyaka gore re ‘tšwele pele re kgothatšana’ le go ‘bolela ka mo go homotšago le bao ba nyamilego.’ (1 Bathesalonika 5:11, 14) Ge re lwela go dira bjalo, o a bona e bile o leboga maiteko a rena.

19 Mohlomongwe o lemoga gore motho yo mongwe ka phuthegong o nyamile goba o gateletšegile. Ke mantšu afe ao o ka mmotšago ona gore o mo kgothatše? O ka no se kgone go rarolla bothata bja gagwe, eupša o ka mmotša gore o na le taba le yena. Mohlomongwe o ka mo etela. Wa mmalela temana e kgothatšago ka Beibeleng e bile o ka ba wa kgopela go rapela le yena. (Psalme 34:18; Mateo 10:29-31) Ge o na le batho ba mohuta wo, ba kgonthišetše gore bana babo rena le dikgaetšedi ka phuthegong ba ba rata kudu. (1 Bakorinthe 12:12-26; Jakobo 5:14, 15) Le gona o bolele le bona ka go tšwa pelong le ka tsela yeo e bontšhago gore o kgodišegile.—Bala Diema 12:25.

20, 21. Ke’ng seo se dirago gore go be bonolo gore batho ba amogele keletšo?

20 Tsela e nngwe ya go aga ba bangwe ke ka go ba nea keletšo e botse. Ka ge re se ra phethagala, ka moka ga rena re swanetše go fela re eletšwa. Diema 19:20 e re: “Theetša keletšo gomme o amogele tayo, gore o tle o hlalefe ka moso.” Go eletša ba bangwe ga se boikarabelo bja bagolo feela. Batswadi ba swanetše go eletša bana ba bona. (Baefeso 6:4) Le gona, dikgaetšedi di ka eletšana gabotse. (Tito 2:3-5) Ka ge re rata bana babo rena le dikgaetšedi, re swanetše go ba nea keletšo ka tsela e botse. Re ka thušwa ke’ng?

21 O ka ba o gopola kamoo motho yo mongwe a kilego a go nea keletšo ka tsela e botse yeo e dirilego gore go be bonolo go e amogela. Go re’ng go bile bonolo go e amogela? Mohlomongwe ke gore o be o bona gore motho yo o be a tloga a na le taba le wena. Goba mohlomongwe o ile a bolela le wena ka tsela e botho le e lerato. (Bakolose 4:6) E bile go ka direga gore keletšo yeo a go neilego yona e be e theilwe Beibeleng. (2 Timotheo 3:16) Ge re nea batho keletšo, re swanetše go ba nea e tšwago Beibeleng, go sa šetšwe gore re bala lengwalo le itšego goba re a le tsopola. Ga go na motho yo a swanetšego go gapeletša gore batho ba kwe ka yena goba go šomiša mangwalo bošaedi go thekga seo a se bolelago. Ge o ka gopola tsela e botse yeo o kilego wa newa keletšo ka yona, seo se tla go thuša ge o nea ba bangwe keletšo.

22. Wena o tlo diriša bjang mpho ya gago ya go bolela?

22 Modimo o re neile mpho ya go bolela. Go rata Modimo go swanetše go re dira gore re šomiše mpho yeo gabotse. O se ke wa lebala gore mantšu a ka gobatša ba bangwe goba a ba kgothatša. Ka gona, a re direng sohle seo re ka se kgonago go šomiša mantšu a rena go matlafatša ba bangwe le go ba kgothatša.