1-3. (a) Ke mpho efe yeo Jehofa a re filego yona, gomme e ka dirišwa bjang gampe? (b) Re swanetše go diriša bjang mpho ya polelo e le gore re dule re le leratong la Modimo?

GE E ba o be o ka fa motho yo o mo ratago mpho, o be o ka ikwa bjang ge e ba a ka e diriša gampe ka boomo? A re re o be o mo file koloi, gomme ka morago wa kwa gore o be a e otlela ka bošaedi e bile a gobatša ba bangwe ka yona. Na o be o ka se nyame?

² Bokgoni bja go bolela ke mpho e tšwago go Jehofa, e lego Monei wa “mpho e nngwe le e nngwe e botse le neo e nngwe le e nngwe e phethagetšego.” (Jakobo 1:17) Mpho ye, e lego yeo e dirago gore batho ba fapane le diphoofolo, e re dumelela gore re se bolele feela seo re se nagannego, eupša re be re bolele le ba bangwe kamoo re ikwago ka gona. Lega go le bjalo, go fo swana le koloi, mpho ye ya polelo e ka dirišwa gampe. Go swanetše go ba go nyamiša Jehofa gakaakang ge polelo e dirišwa ka bošaedi, e bakela ba bangwe tlalelo le bohloko!

³ Gore re dule re le leratong la Modimo, re swanetše go diriša mpho ye ya polelo ka tsela yeo Monei wa yona a bego a rerile ka yona. Jehofa o bolela ka go lebanya mohuta wa polelo yeo e mo thabišago. Lentšu la gagwe le re: “Anke polelo e bodilego e se ke ya tšwa melomong ya lena, eupša go tšwe feela polelo e botse ya go aga moo go nyakegago, gore e fetišetše se se holago bao ba kwago.” (Baefeso 4:29) Anke re ahlaahleng lebaka leo re swanetšego go dula re le šedi tseleng yeo  re bolelago ka yona, gore ke polelo ya mohuta mang yeo re swanetšego go e phema, le kamoo re ka bolelago polelo “e botse ya go aga.”

4, 5. Diema tše dingwe tša Beibele di hlalosa bjang matla ao mantšu a nago le ona?

⁴ Lebaka le lengwe la bohlokwa leo re swanetšego go šetša polelo ya rena ke ka gobane mantšu a na le matla. Diema 15:4 e re: “Leleme le boleta ke sehlare sa bophelo, eupša ge le kgopamišwa le gobatša moyeng.” * Go swana le ge meetse a tsošološa sehlare seo se omilego, polelo e fodilego e ka lapološa meoya ya bao ba e theeditšego. Go fapana le seo, mantšu a kgopamišitšwego a leleme le kotsi a ka gobatša meoya ya ba bangwe. Ruri mantšu ao re a bolelago a ka gobatša motho goba a mo fodiša.​—Diema 18:21.

⁵ Ge seema se sengwe se hlalosa gabotse matla ao mantšu a nago le ona, se re: “Go na le yo a bolelago a sa naganišiše bjalo ka ge eka o hlaba ka tšhoša.” (Diema 12:18) Mantšu a sa naganišišwago ao motho a a bolelago a iphetela a ka baka dintho tše šoro tša maikwelo gomme a senya ditswalano tša batho. Na pelo ya gago e kile ya hlabja ke bogale bja tšhoša ya mantšu? Ka lehlakoreng le lengwe, sona seema seo se bolela mantšu a  kgahlišago ge se re: “Leleme la ba bohlale le a fodiša.” Mantšu ao a bontšhago go naganela batho ba bangwe ao a bolelwago ke motho yo a bonagatšago bohlale bjo bo tšwago go Modimo a ka fodiša pelo e kwelego bohloko gomme a tsošološa ditswalano tša batho. Na o sa gopola nako yeo o ilego wa thabela matla a fodišago a mantšu a botho? (Bala Diema 16:24) Ka go lemoga gore seo re se bolelago se na le matla, re swanetše go diriša polelo ya rena gore re fodiše ba bangwe, e sego go ba gobatša.

6. Ke ka baka la’ng go se bonolo go laola leleme la rena?

⁶ Go sa šetšwe gore re leka ka matla go fihla kae, re ka se kgone go laola leleme la rena ka mo go feletšego. Ka gona, lebaka la bobedi la gore re dule re šeditše polelo ya rena še le: Sebe le go se phethagale di dira gore re rate go diriša leleme la rena gampe. Seo re se bolelago se tšwa dipelong tša rena, le gona “pelo ya ngwana wa motho e rata bobe go tloga bjaneng bja gagwe.” (Genesi 8:21; Luka 6:45) Ka gona, go laola leleme la rena ga se selo se bonolo. (Bala Jakobo 3:2-4) Le ge re ka se kgone go laola leleme la rena ka mo go feletšego, re ka dula re katanela go kaonefatša tsela yeo re le dirišago ka yona. Go swana le ge moruthi yo a ruthago mo go rotogelago a swanetše go dula a elwa le matla a meetse, le rena re swanetše go dula re lwantšha thato ya sebe ya gore re diriše leleme la rena gampe.

7, 8. Jehofa o bona re ikarabela ka polelo ya rena go fihla bokgoleng bofe?

⁷ Lebaka la boraro la gore re šetše polelo ya rena ke gore re ikarabela go Jehofa tseleng yeo re dirišago mantšu a rena ka yona. Tsela yeo re dirišago leleme la rena ka yona ga e kgome feela tswalano ya rena le batho ba bangwe eupša e kgoma le boemo bja rena pele ga Jehofa. Jakobo 1:26 e re: “Ge e ba motho a ipotša gore o rapela Modimo ka tsela ya kgonthe eupša a sa laole leleme la gagwe bjalo ka ge eka ke ka tomo, gona o fora pelo ya gagwe gomme borapedi bja gagwe ke bja lefeela.” * Go etša ge re bone kgaolong e fetilego, polelo ya rena e  tswalana le borapedi bja rena. Ge e ba re sa laole leleme la rena​—ka mehla re bolela dilo tše di kwešago bohloko le tše di gobatšago—​mediro ya rena ka moka ya Bokriste e ka ba ya lefeela mahlong a Modimo. Na ga se ra swanela go naganišiša ka seo?​—Jakobo 3:8-10.

⁸ Go molaleng gore re na le mabaka a kwagalago a go šetša taba ya go diriša gampe mpho ya rena ya polelo. Pele ga ge re ka ahlaahla dibopego tše dibotse tša polelo yeo e agago, anke re hlahlobeng polelo yeo Mokriste wa therešo a sa swanelago go e bolela.

9, 10. (a) Ke polelo ya mohuta mang yeo e fetogilego karolo ya polelo ya letšatši le letšatši lefaseng la lehono? (b) Ke ka baka la’ng re swanetše go gana polelo e lešago dihlong? (Bona gape le mongwalo wa ka tlase.)

⁹ Polelo e hlabišago dihlong. Go rogana, go goboša ka mantšu le dibopego tše dingwe tša polelo e hlabišago dihlong ke karolo ya polelo ya letšatši le letšatši lefaseng la lehono. Ba bantši ba diriša malahlelwa a maroga go gatelela seo ba se bolelago goba ge ba sa tsebe gore ba diriše lentšu lefe lefokong. Gantši borametlae ba diriša maroga le polelo yeo e bolelago ka ditaba tša dikopano tša botona le botshadi gore ba segiše batho. Lega go le bjalo, polelo e lešago dihlong ga se papadi. Nywaga e ka bago e 2 000 e fetilego, moapostola yo a bego a buduletšwe e lego Paulo o ile a eletša phuthego ya Kolose gore e lahlele kgole “polelo e lešago dihlong.” (Bakolose 3:8) Paulo o ile a botša phuthego ya Efeso gore “metlae e lešago dihlong” e gare ga dilo tšeo “le go bolelwa di sa [swanelago go] bolelwa gare ga” Bakriste ba therešo.​—Baefeso 5:3, 4.

¹⁰ Polelo e lešago dihlong e kgopiša Jehofa. E kgopiša le bao ba mo ratago. Ruri go rata ga rena Jehofa go re tutueletša go gana polelo e lešago dihlong. Ge Paulo a be a lokeletša “mediro ya nama,” o ile a bolela ka “go se hlweke,” e lego seo se ka akaretšago polelo ya ditšhila. (Bagalatia 5:19-21) Taba ye e tloga e le bohlokwa. Motho a ka kgaolwa ka phuthegong ge e ba go sa šetšwe go eletšwa leboelela a tlwaela go diriša goba a kgothaletša  polelo yeo e bolelago ka seo se gobogilego, se nyatšišago goba se gobošago. *

11, 12. (a) Lesebo ke’ng, gomme ke neng le ka bago le gobatšago? (b) Ke ka baka la’ng barapedi ba Jehofa ba swanetše go phema polelo ya go thomeletša?

¹¹ Lesebo le le gobatšago, go thomeletša. Lesebo ke ge motho a bolela ka batho ba bangwe le ka seo se diregago maphelong a bona. Na lesebo ke le lebe ka mehla? Ga se le lebe ge e ba go bolelwa ka ditaba tšeo di sa gobatšego motho tšeo go tšona go bolelwago ditaba tše di kgahlišago goba tšeo di holago, tše bjalo ka gore ke mang a sa tšwago go kolobetšwa goba gore ke mang yo a ka nyakago go kgothatšwa. Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba be ba kgahlegela go bona ba atlega seng sa bona gomme ba ile ba tsebišana ditaba tše di swanetšego ka badumedigotee le bona. (Baefeso 6:21, 22; Bakolose 4:8, 9) Lega go le bjalo, lesebo e ka ba le le gobatšago ge e ba le kgopamiša therešo goba le utolla diphiri tša ba bangwe. Se sebe le go feta, le ka lebiša go thomeletšeng, e lego moo ka mehla go gobatšago. Go thomeletša ke “go bolela ditatofatšo tša maaka . . . tšeo di senyago botumo bja motho.” Ka mohlala, Bafarisei ba ile ba thomeletša Jesu ka tsela e šoro ge ba be ba leka go mo senya leina. (Mateo 9:32-34; 12:22-24) Gantši go thomeletša go baka ditshele.​—Diema 26:20.

¹² Jehofa ga a tšee gabohwefo taba ya bao ba dirišago mpho ya bona ya polelo gore ba senye ba bangwe maina goba gore ba bake dikarogano. O hloile bao ba “lohlanyago bana ba motho.” (Diema 6:16-19) Lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le “go thomeletša” ke di·aʹbo·los, e lego leo le dirišwago e le sereto sa Sathane. Ke “Diabolo,” mothomeletši yo kgopo wa  Modimo. (Kutollo 12:9, 10) Ga go pelaelo gore re nyaka go phema polelo yeo e tla dirago gore ge e le gabotse re swane le Diabolo. Polelo ya go thomeletša yeo e bakago mediro ya nama e bjalo ka “diphenkgišano” le “dikarogano” ga se ya dumelelwa ka phuthegong. (Bagalatia 5:19-21) Ka gona, pele ga ge o ka bolela ka motho yo mongwe, ipotšiše gore: ‘Na seo ke therešo? Na e tla ba selo se botho gore ke bolele se? Na go a nyakega goba ke gabohlale gore ke bolele taba ye?’​—Bala 1 Bathesalonika 4:11.

13, 14. (a) Polelo e gobošago e ka kgoma bjang bao ba e theeditšego? (b) Go rogaka ke go dira’ng, gomme ke ka baka la’ng morogaki a ipea boemong bjo kotsi?

¹³ Polelo e gobošago. Go etša ge go boletšwe pejana, mantšu a na le matla a go kweša ba bangwe bohloko. Therešo ke gore ka dinako tše dingwe ka baka la go se phethagale, ka moka ga rena re bolela dilo tšeo ka morago re itsholelago tšona. Lega go le bjalo, Beibele e re botša ka mokgwa wa polelo woo o sa nyakegego ka mo go feletšego ka legaeng la Mokriste goba ka phuthegong. Paulo o ile a lemoša Bakriste gore: “Tlošang go lena mohuta o mongwe le o mongwe wa go boloka sekgopi, bogale, pefelo, mašata le polelo e gobošago.” (Baefeso 4:31) Diphetolelo tše dingwe di fetolela polelwana e rego “polelo e gobošago” e le “mantšu a mabe,” “polelo e kwešago bohloko” le “polelo ya maroga.” Polelo e gobošago​—go akaretša go bitša batho ka maina a maroga, go ba hlaba ka mantšu le go ba swaya diphošo—​e ka dira gore ba bangwe ba se sa ba le seriti e bile ba ikwe ba se na mohola. Dipelo tša bana ba banyenyane tše bonolo le tšeo di botago batho ba bangwe ke tšona di tlogago di le kotsing ya go gobatšwa ke polelo e gobošago.​—Bakolose 3:21.

¹⁴ Beibele e diriša mantšu a matla kudu ge e ganetša go rogana, e lego mokgwa wa go nyatša batho ba bangwe ka polelo ya mahlapa, ya lenyatšo goba ya go goboša. Motho yo a tlwaelago go diriša polelo e bjalo o ipea boemong bjo kotsi, ka gobane morogaki a ka tlošwa ka phuthegong ge e ba a palelwa ke go latela keletšo ka morago ga maiteko a mmalwa a gore a thušwe  go fetoga. Ka ntle le ge a ka fetoša ditsela tša gagwe, a ka ba a lahlegelwa ke tšhegofatšo ya go phela lefaseng le lefsa. (1 Bakorinthe 5:11-13; 6:9, 10) Ka gona, go molaleng gore ga go ka tsela yeo re ka dulago re le leratong la Modimo ge e ba re tlwaela go bolela polelo e sa lokago, yeo e sego ya therešo goba yeo e sego botho. Polelo e bjalo e a senya.

15. Ke polelo ya mohuta mang yeo e lego “polelo e botse ya go aga”?

¹⁵ Re ka diriša bjang mpho ya polelo kamoo Monei wa yona a bego a rerile ka gona? Gopolang gore Lentšu la Modimo le re kgothaletša go bolela “polelo e botse ya go aga.” (Baefeso 4:29) Jehofa o a thaba ge re bolela mantšu a go aga, go kgothatša le go matlafatša ba bangwe. Go nyakega gore re naganišiše gabotse gore re bolele mantšu a bjalo. Beibele ga e re nee melao yeo re swanetšego go e latela mo tabeng ye; le gona ga e na lelokelelo la mehuta ya “polelo e phelago” yeo re swanetšego go e diriša. (Tito 2:8) E le gore re bolele “polelo e botse ya go aga,” re tla dira gabotse gore re gopole dintlha tše tharo tše bonolo eupša e le tša bohlokwa tšeo di akaretšago polelo e agago, e lego tše: E a phediša, ke ya therešo e bile e botho. Re sa dutše re gopotše dintlha tšeo, anke re ahlaahleng mehlala e sego kae yeo ka go lebanya e šupago go polelo e agago.​—Bona lepokisi le rego:  “Na Polelo ya ka e a Aga?”.

16, 17. (a) Ke ka baka la’ng re swanetše go reta ba bangwe? (b) Ke dibaka dife tšeo di lego gona tša gore re rete ba bangwe ka phuthegong? ka lapeng?

¹⁶ Go reta motho yo mongwe go tšwa pelong. Jehofa le Jesu ba lemoga bohlokwa bja go bolela mantšu a go reta le a go tšeela ba bangwe godimo. (Mateo 3:17; 25:19-23; Johane 1:47) Ka ge re le Bakriste, le rena re tla ba re dira gabotse ge re reta ba bangwe go tšwa pelong. Ka baka la’ng? Diema 15:23 e re: “Lentšu leo le bolelwago ka nako e swanetšego ke le lebotse gakaakang!” Anke o ipotšiše: ‘Na ke ikwa bjang ge motho yo mongwe a ntheta go tšwa pelong? Na ga go nthabiše le  go nkgothatša?’ Ruri mantšu a theto e tšwago pelong a dira gore o bone gore go na le bao ba bonago seo o se dirago, gore go na le motho yo a tshwenyegilego ka wena le gore seo o se dirilego se be se tloga se swanela. Go kgonthišetšwa ka tsela yeo go dira gore o be le kholofelo e bile go go tutueletša gore o šome ka matla kudu nakong e tlago. Ka ge o thabela go retwa, na le wena ga se wa swanela go katanela go reta ba bangwe?​—Bala Mateo 7:12.

¹⁷ Itlwaetše go lebelela dilo tše dibotse go batho ba bangwe, ke moka o ba botše dilo tše dibotse tšeo ba di dirago. Ka phuthegong, o ka kwa polelo e neilwego gabotse dibokeng, wa bona mofsa yoo a dirago tšwelopele ya go fihlelela dipakane tša moya, goba wa lemoga motšofadi yoo ka mehla a bago dibokeng tša phuthego go sa šetšwe mathata a botšofadi. Go reta batho ba bjalo go tšwa pelong go ka kgoma dipelo tša bona le go ba matlafatša moyeng. Ka lapeng, banna le basadi ba nyaka go kwa mantšu a balekane ba bona a go retwa go tšwa pelong le go lebogwa. (Diema 31:10, 28) Bana ka mo go kgethegilego ba gola gabotse ge ba lemoga gore ga ba hlokomologwe e bile ba tšeelwa godimo. Ge ngwana a retwa le go tšeelwa godimo, seo go yena se bjalo ka seo letšatši le meetse di se dirago go sebjalo. Lena batswadi, nyakang dibaka tša gore le rete bana ba lena ka baka la dika tša bona tše dibotse le maiteko ao ba a dirago. Go reta bana ba gago ka tsela yeo go ka dira gore ba be le sebete le kholofelo gomme gwa ba tutueletša gore ba dire sohle seo ba ka se kgonago tabeng ya go dira se se nepagetšego.

18, 19. Ke ka baka la’ng re swanetše go dira sohle seo re ka se kgonago go kgothatša le go homotša badumedigotee le rena, gomme re ka dira seo bjang?

¹⁸ Go kgothatša le go homotša. Jehofa o tloga a tshwenyegile ka “babotlana” le “bao ba setlegilego.” (Jesaya 57:15) Lentšu la gagwe le re kgothaletša gore ‘re tšwele pele re kgothatšana’ le go “[bolela] ka mo go homotšago le bao ba nyamilego.” (1 Bathesalonika 5:11, 14) Re ka kgodišega gore Modimo o a lemoga e bile o thabela maiteko a rena a go kgothatša le go  homotša badumedigotee le rena bao dipelo tša bona di imelwago ke manyami.

¹⁹ Lega go le bjalo, ke’ng seo o ka se bolelago gore o age Mokristegotee le wena yo a nyamilego goba yo a gateletšegilego? O se ke wa nagana gore ke wena yo a swanetšego go lokiša bothata bjoo. Maemong a mantši, mantšu a sego kae ke ona a holago kudu. Kgonthišetša motho yo a nyamilego gore o tshwenyegile ka yena. Kgopela motho yoo gore o rapele le yena; o ka lopa Jehofa gore a thuše motho yoo go bona kamoo a ratwago ke ba bangwe le Modimo. (Jakobo 5:14, 15) Mo kgonthišetše gore o tloga a nyakega e le setho sa phuthego e bile o tšeelwa godimo. (1 Bakorinthe 12:12-26) Bala temana e kgothatšago ya Beibele go mo kgonthišetša gore Jehofa o tloga a mo tšeela godimo kudu. (Psalme 34:18; Mateo 10:29-31) Ga go pelaelo gore go tšea ga gago nako gore o bolele “lentšu le lebotse” le motho yo a nyamilego e bile o bolela go tšwa pelong, go tla mo thuša gore a ikwe a ratwa le go tšeelwa godimo.​—Bala Diema 12:25.

20, 21. Ke dilo dife tšeo di dirago gore keletšo e atlege?

²⁰ Keletšo yeo e atlegago. Ka ge re le dibopiwa tše sa phethagalago, ka moka ga rena re nyaka go eletšwa nako le nako. Beibele e re kgothaletša gore: “Theetša keletšo gomme o amogele tayo, gore o tle o hlalefe ka moso.” (Diema 19:20) Ga se bagolo feela bao ba swanetšego go nea batho ba bangwe keletšo. Batswadi ba eletša bana ba bona. (Baefeso 6:4) Go ka nyakega gore dikgaetšedi tše di godilego ka tsebo di eletše basadi ba bafsa.  (Tito 2:3-5) Go rata ga rena batho ba bangwe go re tutueletša gore re eletše motho ka tsela yeo a tlago go amogela keletšo ntle le bothata. Ke’ng seo se ka re thušago go eletša batho ka tsela e bjalo? Ela hloko dintlha tše tharo tšeo di dirago gore keletšo e atlege: boemo bja kgopolo bja moeletši le maikemišetšo a gagwe, moo keletšo e theilwego gona le tsela yeo e newago ka yona.

²¹ Keletšo yeo e atlegago e thoma ka moeletši. Ipotšiše: ‘Ke neng moo go lego bonolo go nna gore ke amogele keletšo?’ Ge o tseba gore motho yo a go eletšago o tshwenyegile ka wena, ga a boledišwe ke gore o tenegile, le gona ga a na maikemišetšo a mabe, go ba bonolo gore o amogele keletšo. Ka gona ge o eletša ba bangwe, na ga se tsela yeo boemo bja gago bja kgopolo le maikemišetšo a gago di swanetšego go ba ka yona? Le gona keletšo yeo e atlegago e theilwe Lentšung la Modimo. (2 Timotheo 3:16) Go sa šetšwe gore re tsopola ka go lebanya go tšwa Beibeleng goba go se bjalo, re swanetše go ba le motheo wa Mangwalo wa keletšo le ge e le efe yeo re e neago. Ka go re’alo, bagolo ba ba šedi gore ba se gapeletše ba bangwe go amogela dipono tša bona; le gona ga ba sekamiše Mangwalo, ba dira gore go bonagale eka Beibele e thekga pono yeo motho a nago le yona ka taba e itšego. Le gona keletšo e a atlega ge e ba e newa ka tsela e botse. Keletšo yeo e nokilwego ka botho e amogelwa gabonolo e bile e dira gore yoo a e newago a šale a na le seriti.—Bakolose 4:6.

22. Boikemišetšo bja gago ke bofe tabeng ya go diriša mpho yeo re e neilwego ya polelo?

²² Ga go pelaelo gore polelo ke mpho e bohlokwa yeo e tšwago go Modimo. Go rata ga rena Jehofa go swanetše go re šušumeletša go diriša mpho ye gabotse, e sego gampe. Anke re gopoleng gore mantšu ao re a botšago ba bangwe a na le matla​—matla a go aga goba a go phušola. Ka gona, a re kataneleng go diriša mpho ye ka tsela yeo Monei wa yona a bego a rerile ka yona—​“go aga.” Ka gona polelo ya rena e tla ba tšhegofatšo go bao re phelago le bona gomme e tla re thuša gore re dule re le leratong la Modimo.