Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO 44

Jesu o Homotša Ledimo Lewatleng

Jesu o Homotša Ledimo Lewatleng

MATEO 8:18, 23-27 MAREKA 4:35–41 LUKA 8:22-25

  • JESU O HOMOTŠA LEDIMO LEWATLENG LA GALILEA

Jesu o bile le letšatši la leemaema le le lapišago. Ge e eba mantšiboa, o botša barutiwa ba gagwe gore: “A re tsheleleng lebopong la ka mošola,” leo le lego ka mošola wa tikologo ya Kaperenaume.—Mareka 4:35.

Ka mošola lebopong la ka bohlabela la Lewatle la Galilea go na le selete sa Bagerasa. Tikologo ye gape e bitšwa Dekapoli. Metse ya Dekapoli ke yeo e tletšego ka setlogo sa Segerika, gaešita le ge Bajuda ba bantši le bona ba dula moo.

Jesu o a lemogwa ge a tloga Kaperenaume. Go na le dikepe tše dingwe tšeo le tšona di thomago go phatša lewatle. (Mareka 4:36) Ge e le gabotse, ka mošola ga se kgole gakaalo. Lewatle la Galilea le swana le letsha le legolo la meetse a se nago letswai, la botelele bja dikhilomithara tše e ka bago tše 21 gomme bophara bja lona ke dikhilomithara tše e ka bago tše 12. Eupša le a iša.

Gaešita le ge Jesu e le motho yo a phethagetšego, go a kwagala gore o lapišitšwe ke bodiredi bja gagwe bja leemaema. Ka gona, ka morago ga ge ba thomile go sesa, o robala moseleng wa sekepe, o samela mosamelong gomme o ya le boroko.

Baapostola ba mmalwa ba kgona go sesiša sekepe gabotse, eupša leeto le ga le tlo ba bonolo. Go na le dithaba tikologong yeo gomme Lewatle la Galilea gantši le dula le ruthetše kudu. Ka dinako tše dingwe, moya o tonyago wa dithabeng o a theoga wa kopana le meetse a lewatle a borutho, gomme tša baka madimo a sa letelwago le a šoro lewatleng. Bjale go direga se. Go se go ye kae maphoto a kgaphetšegela sekepeng. Sekepe se thoma go “tlalelwa ke meetse le go ba kotsing.” (Luka 8:23) Lega go le bjalo, Jesu yena o ithobaletše!

Basesiši ba šoma ka matla go sesiša sekepe, ba diriša phihlelo ya bona ya nakong e fetilego go phatša gare ga madimo. Eupša nakong ye boemo bo fapane. Ka ge ba tšhogetše maphelo a bona, ba tsoša Jesu gomme ba goeletša ka gore: “Morena, re phološe, re tla tloga re ehwa!” (Mateo 8:25) Bjale barutiwa ba tšhogile gore ba tla tloga ba nwelela!

Ge Jesu a tsoga, o re go baapostola: “Ke ka baka la’ng le boifa ka tsela ye, lena ba tumelo e nyenyane?” (Mateo 8:26) Ke moka Jesu o laela phefo le lewatle o re: “Homola o re tuu!” (Mareka 4:39) Phefo e tšutlago e a kgaotša gomme lewatle le a homola. (Mareka le Luka ba botša ba bangwe ka tiragalo ye e makatšago, ba thoma ka go gatelela gore Jesu o homotša ledimo ka mohlolo, ke moka ba bolela ka go hloka tumelo ga barutiwa.)

Akanya kamoo se se kgomago barutiwa ka gona! Ba sa tšwa go bona lewatle le homola le re tuu ka morago ga ledimo leo le tšubutlago. Ba ba le poifo e sa tlwaelegago. Ba a botšana ba re: “Gabotsebotse yo ke mang? Gaešita le phefo le lewatle di a mo kwa.” E bile ba fihla ka mošola ba šireletšegile. (Mareka 4:41–5:1) Mohlomongwe dikepe tše dingwe tšeo di bego di le ka lewatleng di kgonne go boela lebopong la ka bodikela.

Ruri go a kgothatša go tseba gore Morwa wa Modimo o na le matla a go laola boemo bja leratadima! Ge a tla be a lebišitše tlhokomelo ka mo go feletšego lefaseng la rena nakong ya ge a tla be a buša Mmušong, batho ka moka ba tla dula ka polokego, ka gobane go ka se sa ba le dikotsi tša tlhago tše di tšhošago!