Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Thwe’ng ge e ba Lapa Lešo le Diila?

Go Thwe’ng ge e ba Lapa Lešo le Diila?

Kgaolo 20

Go Thwe’ng ge e ba Lapa Lešo le Diila?

Gregory, e lego mofsa yo a dulago ka Bohlabela bja Yuropa, ga a na tšhelete ya go ithekela diaparo goba didirišwa tša elektroniki tšeo bafsa ba bangwe ba dinageng tše di hlabologilego ba ka kgonago go ithekela tšona. O tennwe ke maemo ao a phelago go ona moo a bilego a ikemišeditše go hudugela Austria. Na o nagana gore Gregory o a diila?

□ Ee □ Aowa

Afrika Borwa go na le mofsa yo a bitšwago Loyiso yo a dulago dinagamagaeng, kgole le ka Bohlabela bja Yuropa. Ka ge Loyiso a dula le lapa labo ka ntlong e nyenyane yeo e ruletšwego ka bjang, o duma bafsa bao ba dulago torotswaneng ya kgauswi bao a naganago gore ba phela bophelo bja manobonobo—ba na le meetse le mohlagase ka gae. Na o be o ka re Loyiso o a diila?

□ Ee □ Aowa

GO MOLALENG gore polelwana “go diila” e hlaloswa ka ditsela tše di sa swanego go ya ka dinaga. Ka mohlala, Gregory a ka ba a ile a nagana gore o diila kudu, eupša ge re mmapetša le Loyiso, o phela manobonobong. Le wena o swanetše go lemoga gore go sa šetšwe gore o diila gakaakaang, go ka ba go na le ba bangwe bao ba diilago go go feta. Lega go le bjalo, ge e ba o se na diaparo tša sekolo tše di bogegago goba o se na dilo tša motheo tša go swana le meetse ka gae, o ka fo se kgothatšwe ke go botšwa gore wena o kaone.

Bafsa ba bangwe bao ba golago ba diila ba ikwa e se selo e bile ba nyatšega, le gona ba leka go itebatša mašuana ka go nwa bjala goba ka go diriša dihlaretagi. Lega go le bjalo, maiteko a bjalo a go leka go tšhabela ditherešo tša bophelo a fo gakatša dilo. Bao ba dirišago bjala gampe ba hwetša gore ‘bo loma go etša noga, bo ntšha mpholo go etša marabe.’ (Diema 23:32) Maria, e lego ngwanenyana yo a tšwago lapeng la go diila la motswadi o tee Afrika Borwa o re: “Go leka go tšhabela ditherešo tša bophelo go baka mathata a oketšegilego go e na le go a rarolla.”

O ka fo se retologele go nweng bjala goba go dirišeng dihlaretagi, eupša o ka bona eka boemo bja gago bo ka se tsoge bo kaonefetše. O ka retologela kae? Keletšo e bohlale ya Beibele e ka swana le senotlelo seo se go lokollago ditlemong tša go hloka kholofelo, ya dira gore o be le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo. Anke re bone kamoo e ka go thušago ka gona.

Nagana ka Dilo tše Dibotse Tšeo o Nago Natšo

Mogato o mongwe wa bohlokwa wo o ka o gatago ke gore o nagane kudu ka dilo tšeo o nago natšo, e sego dilo tšeo o se nago natšo. Ruri dilo tše bjalo ka legae le lapa leo le nago le lerato di bohlokwa kudu go feta tšhelete! Seema sa Beibele se re: “Go ja morogo mo go nago le lerato go phala go ja nama ya poo e nonnego moo go nago le lehloyo.” (Diema 15:17) Bafsa ba Bakriste ba na le selo sa bohlokwa ka mo go kgethegilego, e lego thekgo ya “mokgatlo wohle wa bana babo rena.”—1 Petro 2:17.

Mohlomongwe o ka ba wa leka go ba le pono e botse ka dilo tša gago tše di bonagalago. Ke therešo gore o ka ba o dula legaeng la bobotlana, mohlomongwe gaešita le la maemo a tlasana. O ka ba o apara diaparo tša kgale, tša go onala goba tšeo di rokeletšwego digaswa. Le gona o ka ba wa duma go ja dijo tša mehutahuta. Eupša na o hloka diaparo tša fešene goba ntlo ya manobonobo gore o kgahliše Modimo? Na o hloka go ja dijo tša matsaka gore o tšwele pele o phela le go ba le boemo bjo bobotse bja tša maphelo? Ga go bjalo. Moapostola Paulo o ile a ithuta thuto ya bohlokwa tabeng ye. O ile a tseba gore go huma go bjang le gore go diila go bjang. (Bafilipi 4:12) O ile a ithuta’ng go se? O itše: “Ge re na le dijo le diaparo re tla kgotsofala ka tšona.”—1 Timotheo 6:8.

Eldred, e lego monna wa Afrika Borwa yo a goletšego lapeng le le diilago o re: “Re ile ra fo amogela gore lapa la gabo rena le be le phela ka tšhelete e nyenyane le gore re ka se kgone go ba le dilo ka moka tšeo re bego re di nyaka.” Eldred o re ge marokgo a gagwe a sekolo a be a hlagala, mmagwe o be a a roka leboelela. Eldred o dumela ka gore: “Ke ile ka swanelwa ke go lebeletšana le go kwerwa. Eupša selo sa bohlokwa e be e le gore diaparo tša rena di be di hlwekile e bile di aparega.”

Eba le Boitlhompho

James wa nywaga e 11 o be a dula le mmagwe le kgaetšedi ya gagwe mekhukhung kgauswi le Johannesburg, Afrika Borwa. Ba be ba hloka le pudi ya leleme le letala. Lega go le bjalo, James o be a na le dilo tša bohlokwa—nako le matla—gomme o be a thabela go di dirišetša go thuša batho ba bangwe. Mafelobekeng a mangwe le a mangwe, James o be a ithaopela go thuša go aga Holo ya Mmušo ya Dihlatse tša Jehofa ya lefelong la gabo. Mošomo wo ga se wa fo jela James nako yeo a bego a ka se dire selo ka yona, eupša o ile wa mo dira gore a ikwe a dirile selo se itšego sa mohola e bile a na le boitlhompho. O re: “Ka morago ga letšatši la go aga holo, ke ikwa ke kgotsofetše kudu!”

Modiro o mongwe o kgotsofatšago ke wa go ruta batho Beibele ka ntlo le ntlo. (Mateo 24:14) Bafsa ba Dihlatse tša Jehofa ba tšea karolo modirong wo ka mehla. Ka go dira bjalo, ba nea ba bangwe kholofelo ya go phela bophelo bjo bokaone nakong e tlago e bile ba oketša seriti sa bona ka noši le boitlhompho. Ke therešo gore ga ba lefše ge ba dira modiro wo. Eupša gopola molaetša wo Jesu a o neilego Bakriste ba phuthegong ya lekgolong la pele la nywaga ya Simirina. Ba be ba tloga ba diila. Lega go le bjalo, ka baka la go tia ga bona moyeng, Jesu o be a ka re go bona: ‘Ke tseba tlaišego ya lena le bodiidi bja lena—eupša le humile.’ Mafelelong, ka baka la go bontšha ga bona tumelo mading a Jesu ao a tšholotšwego, ba be ba tla huma le dinala, ke gore ba be ba tla amogela mphapahlogo wa go se hwe.—Kutollo 2:9, 10.

Eba le Kholofelo ka Bokamoso

O ka ba le tswalano ya kgauswi le Jehofa go sa šetšwe gore o humile goba o a diila. Beibele e re: “Mohumi le modiidi go na le mo ba swanago gona. Modiri wa bona ka moka ke Jehofa.” (Diema 22:2) Ntlha yeo e thušitše bafsa ba Dihlatse tša Jehofa ba dikete gore ba lebeletšane ka katlego le bodiidi. Ba a lemoga gore lethabo ga se la ithekga ka go ba le dilo tše di bonagalago, eupša le ithekgile ka go gwerana le Jehofa Modimo, yena yo a amogelago bohle bao ba nyakago go mo hlankela. Modimo o re holofetša bophelo lefaseng le lefsa le le tlago leo go lona go ka se bego le bodiidi.—2 Petro 3:13; Kutollo 21:3, 4.

Mo nakong ye, diriša dilo tše o nago le tšona ka bohlale. Lebelela pele bokamosong. Ipolokele matlotlo a moya. (Mateo 6:19-21) Lebelela bodiidi e le tlhohlo yeo o ka kgonago go lebeletšana le yona ka katlego!

KEY SCRIPTURE

“Gaešita le ge motho a atetšwe ke dilo, fela bophelo bja gagwe ga bo tlišwe ke dilo tše a nago le tšona.”—Luka 12:15.

KELETŠO

Phema go petšha, go kgoga le go diriša bjala gampe. Ge e ba ba bangwe ka lapeng leno ba dira dilo tše, ba beele mohlala ka boitshwaro bja gago.

NA O BE O TSEBA . . . ?

Go diriša melao ya motheo ya Beibele go ka go thuša gore o ithute go kgotsofala go sa šetšwe maemo a gago.—Bafilipi 4:12, 13; 1 Timotheo 6:8; Baheberu 13:5.

KGATO YEO KE TLAGO GO E TŠEA!

Dilo tšeo ke nago natšo ke ․․․․․

Ke tla diriša dilo tše go thuša ba bangwe ka go ․․․․․

Seo ke tlago go botšiša motswadi wa ka goba batswadi ba ka ka taba ye ke gore ․․․․․

O NAGANA ENG?

● Ke ka baka la’ng polelwana “go diila” e sa kwešišwe ka go swana dinageng tše di fapafapanego?

● Ke ka baka la’ng e se gabohlale go tšhabela ditherešo tša bophelo ka go diriša dihlaretagi, bjala goba ditagi tše dingwe?

● O ka gata megato efe e šomago gore o kgone go lebeletšana le bodiidi ka katlego?

[Ntlhakgolo go letlakala 168]

“Gaešita le ge ke ile ka ikhwetša ke le ka gare ga bodiidi, ke ile ka lemoga gore go ba karolo ya se-hlopha sa disenyi goba go utswa e le gore ke kgone go iphediša go ka se nthuše ka selo. Lehono, ba bantši ba dithaka tša ka bao ba ilego ba dira dilo tšeo ba tlogetše sekolo, ba bangwe ba lemaletše bjala le dihlaretagi goba ba kgolegong.”—George

[Box/​Pictures on page 164]

Letlakala la go Itlhahloba

Na ke Swanetše go Hudugela Nageng e Nngwe?

Bafsa ba bangwe ba nyaka go hudugela dinageng tše dingwe gore ba be le tšhelete goba gore ba kgone go hlokomela malapa a gabo bona. Ba bangwe ba hudugela go yo ithuta leleme la moo, go yo tšwetša pele dithuto tša bona goba ba tšhabela mathata a ka gae. Bafsa ba bangwe ba Bakriste ba hudugetše dinageng tše dingwe tšeo go tšona go nyakegago bagoeledi. Ga se papadi go dira phetho ya go hudugela nageng e nngwe, ka gona go swanetše go naganišišwa gabotse. Ka go re’alo, ge e ba o nagana ka go huduga, bala o be o naganišiše ka mangwalo ao a lokeleditšwego ka mo tlase. Ipotšiše dipotšišo tšeo gomme o ngwale dikarabo tša gago pampiring. Ke moka rapela pele o dira phetho.

□ Ke ditshwanelego dife tša molao tšeo di nyakegago ge motho a huduga?—Baroma 13:1.

□ Go huduga go tla nnyaka bokae?—Luka 14:28.

□ Ke dira’ng gona bjale go bontšha gore ke tla kgona go itlhokomela ge ke šetše ke hudugile?—Diema 13:4.

□ Ke šetše ke neilwe keletšo efe ke batho bao ba godilego tsebong bao ba kilego ba hudugela nageng e nngwe?—Diema 1:5.

□ Batswadi ba ka ba nagana’ng ka taba ye?—Diema 23:22.

□ Maikemišetšo a ka a go nyaka go hudugela nageng e nngwe ke afe?—Bagalatia 6:7, 8.

□ Ge e ba ke yo dula le batho ba bangwe, na ba tla nkgothaletša go kgomarela mekgwa ya ka e mebotse dilong tša moya?—Diema 13:20.

□ Ke dikotsi dife tšeo go ka diregago gore ke lebeletšane le tšona boitshwarong, mmeleng le moyeng?—Diema 5:3, 4; 27:12; 1 Timotheo 6:9, 10.

□ Ge e le gabotse, ke mehola efe yeo ke letetšego go e hwetša ka go hudugela nageng e nngwe?—Diema 14:15.

[Seswantšho go letlakala 167]

Keletšo ya Beibele e ka swana le senotlelo seo se go lokollago ditlemong tša go hloka kholofelo