Kgaolo 31

Nka Dira’ng Gore Mmino o se ke wa Laola Bophelo bja ka?

Mmino o bohlokwa gakaaka’ng go wena?

□ Nka phela ntle le wona.

□ Nka se phele ntle le wona.

O theetša mmino neng?

□ Ge ke le leetong

□ Ge ke ithuta

□ Ka dinako tšohle

O rata mmino wa mohuta mang, gona ka baka la’ng?

 GO BONAGALA ka moka ga rena re belegwe re na le kganyogo ya go thabela mmino o monate. Le gona go bafsa ba bantši, mmino ke bophelo. Amber wa nywaga e 21 o re: “Nka se kgone go phela ntle le wona. Ke dula ke theeditše mmino—gaešita le ge ke hlwekiša, ke apea, ke dira mediro e mengwe goba ke ithuta.”

Mmino o ka ba le morethetho o monate, eupša mantšu a wona a matla le melotšana di kgoma maikwelo a rena a ka garegare. Go fo swana le ge “lentšu leo le bolelwago ka nako e swanetšego [e le] le lebotse,” koša yeo e llago ka nako e swanetšego e ka go lapološa. (Diema 15:23) Jessica wa nywaga e 16 o re: “Ka dinako tše dingwe o nagana gore ga go na motho yo a kwešišago kamoo o ikwago ka gona. Eupša ge ke theetša sehlopha seo ke se ratago sa mmino, ke gona moo ke lemogago gore ga se nna feela yo a ikwago a gateletšegile.”

Na o lwa le Batswadi ba Gago ka Mmino Goba le a Dumelelana?

Gaešita le ge go se na pelaelo gore o rata mmino wa gago, batswadi ba gago ba ka ba ba na le pono e fapanego ka wona. Mošemane yo mongwe yo a lego mahlalagading o re: “Tate o re, ‘Tima lešata leo le nthiba ditsebe!’” E le ge o tennwe ke mantšu a batswadi ba gago, o ka nagana gore ba fo thatafiša dilo. Ngwanenyana yo mongwe yo a lego mahlalagading o lla ka gore: “Go thwe’ng ka bona ge e be e sa le ba banyenyane? Na batswadi ba bona ga se ba ka ba nagana gore mmino wo ba o theetšago ga se wa loka?” Ingred wa nywaga e 16 o ngongorega ka gore: “Batho ba bagolo ga ba hlabologe ditabeng tša mmino. Go be go tla ba kaone ge ba be ba ka tseba gore mmino wa rena bana ba sebjalebjale le ona o monate!”

Ingred o tla le ditaba. Ka ge o ka ba o tseba, go theoša le histori, batho ba bagolo le ba banyenyane ba be ba dutše ba sa dumelelane ka dilo tšeo di ratwago ke ba bangwe. Eupša go se dumelelane  mo go bjalo ga go bolele gore taba ya mmino e swanetše gore ka mehla e be tlhobaboroko. Tharollo ya bothata bjo ke go bona ge e ba o ka hwetša mmino woo wena le batswadi ba gago le dumelelanago ka wona. Ge e ba batswadi ba gago ba hlompha Beibele, gona o eme gabotse. Ka baka la’ng? Ka gobane Lentšu la Modimo le ka thuša wena le batswadi ba gago go bona gore ke mmino ofe wo o sa amogelegego le go lemoga ge e ba e le feela taba ya seo motho yo mongwe a se ratago. E le gore o dire se, o swanetše go hlahlobišiša dilo tše tše pedi tša bohlokwa: (1) molaetša wa mmino wo o o theetšago le (2) tekanyo ya mmino woo o o theetšago. Sa pele, anke re ahlaahle potšišo yeo e rego . . .

Molaetša wa Mmino wo ke o Theetšago ke Ofe?

Mmino o swana le dijo. Ge o ka ja tše di nago le phepo ka tekanyo e swanetšego, o tla holega. Eupša ge o ka ja tše di sa swanelago ka tekanyo le ge e le efe, di tla go lwatša. Ka maswabi, ge go tliwa tabeng ya mmino, wo o lego kotsi ke wona wo o ka ratwago. Mofsa yo a bitšwago Steve o lla ka gore: “Ke ka baka la’ng dikoša ka moka tše monate di na le mantšu a sa lokago?”

Ge e ba o rata mmino o itšego, na ruriruri o swanetše go tshwenyega ka molaetša wa wona? E le go go thuša go araba potšišo yeo, ipotšiše gore: ‘Ge e ba motho yo a itšego a be a nyaka go nteša mpholo, o be a tla nkgona bjang? Na o be a tla dira gore o galake goba gore o be bose go etša lelekere?’ Monna yo a botegago Jobo o botšišitše gore: “A tsebe yona ga e lekole mantšu go  etša ge magalagapa a ekwa tatso ya dijo?” (Jobo 12:11) Ka gona, go e na le gore o theetše koša feela ka gobane o rata morethetho goba molotšana wa yona—e lego seo re ka rego ke lelekere—‘lekola mantšu’ a yona ka go bala sehlogo le mantšu a yona. Ka baka la’ng? Ka gobane mantšu a mmino a tla kgoma tsela yeo o naganago ka yona le mekgwa ya gago.

Ka manyami, bontši bja mmino wa lehono wo o nago le morethetho o monate o na le mantšu ao a kgothaletšago thobalano, bošoro le go diriša dihlaretagi gampe. Ge e ba o nagana gore go theetša mantšu a bjalo ga go go dire selo, gona go ra gore mpholo woo o šetše o šomana le wena.

O se ke wa ya le Mogofe

Dithaka tša gago di ka go gateletša kudu gore o theetše mmino o sa lokago. Le gona o ka gateletšwa ke intaseteri ya mmino. Ka thušo ya radio, Inthanete le thelebišene, mmino o fetogile intaseteri yeo e nago le tutuetšo e matla le yeo e dirago tšhelete e ntši kudu. Go hirwa ditsebi tše di nago le bokgoni tša kgwebo gore di tutuetše le go laola kgetho ya gago ya mmino.

Eupša ge o dumelela dithaka tša gago goba mekero ya ditaba e go direla phetho ya seo o se theetšago, gona ga o sa ba le matla a go itirela kgetho. O fetoga lekgoba leo le sa kgonego go inaganela. (Baroma 6:16) Beibele e go kgothaletša gore o gane tutuetšo ya lefase ditabeng tše bjalo. (Baroma 12:2) Ka gona o swanetše go tlwaetša ‘matla a gago a go  hlatha, e le gore o kgethologanye se se nepagetšego le se se fošagetšego.’ (Baheberu 5:14) O ka diriša bjang matla a gago a go hlatha ge o kgetha mmino? Ela hloko ditšhišinyo tše di latelago:

Lebeledišiša bokantle bja sephuthelo sa mmino. Gantši o ka tseba molaetša wa mmino ka go fo lebelela sephuthelo sa wona goba tsela yeo o bapatšwago ka yona. Ge o bona diswantšho tša bošoro, tša boitshwaro bjo bo gobogilego goba tša boloi, o swanetše go bula mahlo. Seo se ka ba se bontšha gore mmino wo o lego ka gare ga sephuthelo seo le wona ga se wa loka.

Bala mantšu a mmino woo. A re’ng? Na o ra gore o nyaka go theetša goba go bušeletša mantšu ao leboelela? Na a dumelelana le ditumelo tša gago le seo Beibele e se rutago?—Baefeso 5:3-5.

Lemoga ditlamorago tša wona. Mofsa yo a bitšwago Philip o re: “Ke ile ka lemoga gore bontši bja mmino wo ke o theetšago le mantšu a wona di be di dira gore ke gateletšege.” Ke therešo gore mmino o ka kgoma batho ka ditsela tše di sa swanego. Eupša wena mmino wo o o theetšago o dira gore o ikwe bjang? Ipotšiše gore: ‘Na ke ikhwetša ke nagana ka dilo tše di sa lokago ka morago ga go o  theetša goba go theetša mantšu a wona? Na ke thomile go bolela polelo ya setarateng yeo e lego mminong woo?’—1 Bakorinthe 15:33.

Naganela batho ba bangwe. Batswadi ba gago ba ikwa bjang ka mmino wa gago? Ba botšiše. Le gona nagana kamoo Bakristegotee le wena ba ka ikwago ka gona. Na ba bangwe ba bona ba tla kgopišwa ke mmino wa gago? Go kgona go fetoša mmino wo o o theetšago ka gobane o hlompha maikwelo a ba bangwe, ke leswao la gore o godile tsebong.—Baroma 15:1, 2.

Ka go ipotšiša dipotšišo tše di lego ka mo godimo, o tla kgona go kgetha mmino wo o tlago go go lapološa moyeng go e na le go senya tswalano ya gago le Modimo. Eupša go sa na le taba e nngwe yeo re swanetšego go e ahlaahla.

Ke Neng mo go ka Thwego o Tshetše Mollwane?

Mmino o kgahlišago, go swana le dijo, o ka go hola. Lega go le bjalo, seema se bohlale se lemoša ka gore: “Na o hweditše todi ya dinose? Eja yeo e go lekanego gore o se ke wa ja e ntši kudu gomme wa e hlatša.” (Diema 25:16) Todi ya dinose e tumile ka go fodiša malwetši a itšego. Eupša go feteletša selo seo se nago le mohola le gona go ka go gobatša. Re ithuta’ng go se? Re ithuta gore dilo tše di nago le mohola di swanetše go dirwa ka tekatekano.

Lega go le bjalo, bafsa ba bangwe ba dumelela mmino gore o laole maphelo a bona. Ka mohlala, Jessica yo go boletšwego ka yena pejana o ipobola ka gore: “Ke theetša mmino ka dinako ka moka—gaešita le ge ke ithuta Beibele. Ke botša batswadi ba ka gore o nthuša go tsepamiša monagano. Eupša ga ba nkgolwe.” Na o tlwaelane le mantšu a Jessica?

O ka tseba bjang gore o fetša nako e ntši kudu o theeditše mmino? Ipotšiše dipotšišo tše di latelago:

Ke fetša nako e kaaka’ng ke theeditše mmino letšatši le letšatši? ․․․․․

Ke diriša bokae kgwedi e nngwe le e nngwe ke reka mmino? ․․․․․

 Na mmino o dira gore ke lwe le ba lapa lešo? Ge e ba go le bjalo, ngwala ka mo tlase kamoo o ka lokišago boemo bjo. ․․․․․

Kamoo o ka Fetošago Mekgwa ya Gago ya go Theetša Mmino

Ge e ba mmino o go jela nako e ntši, o swanetše go ipeela mellwane gomme o lekanyetše kutšwanyana nako yeo o e fetšago o o theeditše. Ka mohlala, o ka swanelwa ke go tlogela mokgwa wa go theetša mmino ka di-headphone letšatši ka moka goba wa go kitimela go o letša ge o fihla ka gae.

Ge e le gabotse, ke ka baka la’ng o sa ithute go thabela dinako tše di homotšego? Go dira bjalo go ka go thuša dithutong tša gago. Steve yo go boletšwego ka yena pejana o re: “O tla dira mo gontši dithutong tša gago ge e ba o ithuta o timile mmino.” Leka go ithuta o sa letše mmino gomme o bone ge e ba o ka se tsepamiše monagano kutšwanyana.

Le gona o tla rata go ipeela nako ya go bala le go ithuta Beibele le dikgatišo tše di theilwego Beibeleng. Ka dinako tše dingwe,  Jesu Kriste o ile a nyaka lefelo leo le homotšego gore a rapele le go naganišiša. (Mareka 1:35) Na le wena lefelo le o ithutelago go lona le homotše e bile ga le na ditšhitišo? Ge e ba go se bjalo, o ka ba o šitiša kgolo ya gago ya moya.

Dira Kgetho e Nepagetšego

Ruri mmino ke mpho e tšwago go Modimo, eupša hlokomela gore o se ke wa e diriša gampe. O se ke wa swana le ngwanenyana yo a bitšwago Marlene yo a dumelago ka gore: “Ke na le mmino wo ke tsebago gabotse gore ke swanetše go o lahla. Eupša o monate kudu.” Nagana ka tshenyo yeo a e bakago monaganong le pelong ya gagwe ka go theetša mmino o kotsi! Wena phema molaba woo. O se ke wa dumelela mmino o go senya goba o laola bophelo bja gago. Latela ditekanyetšo tše di hlwekilego tša boitshwaro tša Bokriste ge o kgetha mmino wo o o theetšago. Rapela Modimo gore a go hlahle le go go thuša. Le gona gwerana le batho bao ba nago le ditumelo tša go swana le tša gago.

Mmino o ka go lapološa le go go dira gore o iketle. O ka go thuša gore o se ke wa ikwa o se selo ge o lewa ke bodutu. Eupša ge o tima, o hwetša mathata a gago a sa go emetše. Le gona dikoša di ka se tšeele bagwera ba kgonthe legato. Ka gona, o se ke wa dumelela mmino e eba selo sa bohlokwa kudu bophelong bja gago. O thabele, eupša o kgonthišetše gore ga o phelele wona.

[*** Replace with English *** 262]

KGAOLONG YA RENA YEO E LATELAGO O nyaka go fela o itapološa. Melao ya motheo ya Beibele e ka go thuša bjang gore o holege ka mo go lekanego ka dinako tša go itapološa?

KEY SCRIPTURE

“A tsebe yona ga e lekole mantšu go etša ge magalagapa a ekwa tatso ya dijo?”—Jobo 12:11.

KELETŠO

Ge e ba o nyaka gore batswadi ba gago ba kwešiše lebaka leo ka lona o ratago koša goba sehlopha se itšego sa mmino, gata mogato wa pele ka gore o leke go rata o mongwe wa mmino woo ba o ratago.

NA O BE O TSEBA . . . ?

Ge e ba o dikadika go kweša batswadi ba gago mmino wo o o ratago, seo se ka ba se bontšha gore mmino woo ga se wa loka.

KGATO YEO KE TLAGO GO E TŠEA!

Nka laola tsela yeo ke theetšago mmino ka yona ge e ba ke ․․․․․

Ge e ba dithaka tša ka di nkgapeletša go theetša mmino o sa lokago, ke tla re ․․․․․

Seo ke tlago go botšiša motswadi wa ka goba batswadi ba ka ka taba ye ke gore ․․․․․

O NAGANA ENG?

● Ke ka baka la’ng kgetho ya gago ya mmino e le bohlokwa kudu?

● O ka tseba bjang gore koša e itšego e lokile goba ga se ya loka?

● O ka dira’ng gore o ithute go rata mehuta e mengwe ya mmino?

[Ntlhakgolo go letlakala 259]

“Ka dinako tše dingwe ke ikhwetša ke theeditše koša yeo ke tsebago gore ga se ya loka. Ke e tima le semeetseng. Ge e ba ke sa dire bjalo, ke thoma go bea sehlare sa ntšhirela sa gore ke tšwele pele ke e theeditše.”—Cameron

 [Box/​Pictures on page 258]

Ithute go Rata Mehuta e Mengwe ya Mmino

Na gona bjale o rata dijo tša mehutahuta go feta ge o be o sa na le nywaga e mehlano? Ge e ba go le bjalo, ke ka gobane o ile wa thoma go rata dijo tše di nago le tatso e fapanego. Go a swana le ka mmino. O se ke wa fo rata mohuta o tee wa mmino. Leka go rata mehuta e mengwe.

Tsela e nngwe ya go dira bjalo ke go ithuta go bapala seletšo se itšego sa mmino. Ga se feela gore go dira se go tla ba thata le mo go putsago, eupša gape go ka dira gore o kwe mehuta e mengwe ya mmino ka ntle le wo o tlwaelegilego woo o bapatšwago ke intaseteri ya mmino. O ka hwetša kae nako ya go ithuta? O ka diriša nako yeo o bego o e fetša o bogela thelebišene goba o bapala dipapadi tša elektroniki. Ela hloko seo bafsa ba ba latelago ba se bolelago.

“Go bapala seletšo sa mmino go monate kudu e bile e ka ba tsela e botse ya gore o ntšhe sa mafahleng. Go ithuta go letša dikoša tše mpsha ka seletšo sa ka go nthutile go rata mmino o fapafapanego.”—Brian wa nywaga e 18. O kgona go letša katara, meropa le piano.

“O swanetše go itlwaetša ge e ba o nyaka go kgona go letša seletšo se itšego sa mmino gabotse. Le gona ga se ka mehla moo go itlwaetša go lego monate. Eupša go kgona go letša seletšo sa mmino go dira gore o ikwe o kgotsofetše e bile o atlegile.”—Jade wa nywaga e 13. O kgona go letša viola.

“Ge e ba ke bile le letšatši le thata goba ke ikwa ke gateletšegile, go letša katara go nthuša gore ke lapologe. Go nkgotsofatša kudu go kgona go bapala mmino wo o nthabišago le go nkhomotša.”—Vanessa wa nywaga e 20. O kgona go letša katara, piano le clarinet.

“Ke be ke fela ke nagana gore: ‘Nka se tsoge ke kgonne go letša seletšo sa mmino go swana le batho ba bangwe.’ Eupša ke ile ka phegelela go ithuta, gomme gona bjale ke ikwa ke kgotsofala kudu ge ke letša seletšo sa mmino gabotse. E bile ke tšeela godimo kudu bokgoni bja baletši ba bangwe.”—Jacob wa nywaga e 20. O kgona go letša katara.

[Seswantšho go letlakala 255]

Mmino o swana le dijo. Ge o ka ja tše di nago le phepo ka tekanyo e swanetšego, o tla holega. Eupša ge o ka ja tše di sa swanelago ka tekanyo le ge e le efe, di tla go lwatša