Bakriste ba Therešo ke Bomang?
Bakriste ba Therešo ke Bomang?
“BOKRISTE bo hwetšagala feela moo tsebo ka Jesu Kriste e rutwago gotee le go dirišwa.” (On Being a Christian) Ka mantšu ao, rathutatumelo wa Switzerland e lego Hans Küng o bolela therešo e sa ganetšegego: Bokriste bja therešo bo gona feela moo batho ba botegago ba dirišago dithuto tša Jesu.
Ka gona, go thwe’ng ge e ba batho goba dihlopha di ipolela gore di latela Kriste eupša ge e le gabotse di sa dire seo Jesu a se rutilego? Jesu ka boyena o boletše gore ba bantši ba be ba tla ipolela gore ke Bakriste. Ba be ba tla šupa medirong e fapa-fapanego e le bohlatse bja gore ba ile ba mo hlankela, ba re: “Na ga se ra ka ra porofeta ka leina la gago, ra leleka batemona ka leina la gago, ra dira mediro e mentši e matla ka leina la gago?” Lega go le bjalo, Jesu o be a tla arabela bjang? Mantšu a gagwe a matla a hlalosa Mateo 7:22, 23.
kahlolo ya gagwe ge a re: “Ga se ka ka ka le tseba! Tlogang go nna lena badiri ba go hloka molao.”—A temošo e kwagalago gakaakang bakeng sa “badiri ba go hloka molao” bao ba ipolelago gore ba latela Jesu! Ela hloko dinyakwa tše pedi tša motheo tšeo Jesu a di hlomilego tšeo ka tšona a tlago go lemoga ge e ba batho e le Bakriste ba therešo goba e le badiri ba go hloka molao.
“Ge e ba le Ratana”
Senyakwa se sengwe sa Jesu se se: “Ke le nea taelo e mpsha ya gore le ratane; go etša ge ke le ratile, gore le lena le ratane. Bohle ba tla tseba ka se gore le barutiwa ba-ka, ge e ba le ratana.”—Johane 13:34, 35.
Jesu o nyaka gore balatedi ba gagwe ba ratane e le ka kgonthe gotee le go rata batho bohle. Bakriste ba bantši ba be ba dutše ba dira sona seo se nyakegago nywaga-kgolong ya go tloga mola Jesu a phetšego lefaseng. Eupša go thwe’ng ka mekgatlo e mentši ya bodumedi yeo e dutšego e ipolela gore e emela Kriste? Na histori ya yona e swailwe ke lerato? Le gatee. Go e na le moo, e eteletše pele dintwa tše sa balegego le dikgohlano tšeo go tšona go tšholotšwego madi a se nago molato.—Kutollo 18:24.
Go bile bjalo go ba go fihla mehleng ya lehono. Ditšhaba tšeo di ipolelago gore ke tša Bokriste di eteletše pele polaong yeo e swailego dintwa tše pedi tša lefase tša lekgolong la bo-20 la nywaga. Morago-rago bjale, ditho tša seo go thwego ke dikereke tša Bokriste di be di eteletše pele ditiro tše di šiišago tša bošoro le maiteko a polao ya molokwana-rite tšeo di bilego gona kua Rwanda ka 1994. Yo e kilego ya ba mopišopo-mogolo wa kereke ya Anglican, Desmond Tutu, o ngwala gore: “Bao ba bego ba tsogelane matla bošorong bjo e be e le ba tumelo e tee. Bontši bja bona e be e le Bakriste.”
“Ge e ba le Dula Lentšung La-ka”
Jesu o boletše ka senyakwa sa bobedi sa motheo sa Bokriste bja therešo ge a be a re: “Ge e ba le dula lentšung la-ka, le barutiwa ba-ka e le ka kgonthe, le tla tseba therešo, gomme therešo e tla le lokolla.”—Johane 8:31, 32.
Jesu o lebeletše gore balatedi ba gagwe ba dule lentšung la gagwe—e lego go kgomarela dithuto tša gagwe. Rathutatumelo Küng o hlalosa gore, ka mo go fapanego baruti ba bodumedi bao ba ipolelago gore ba latela Kriste ba “tšwetše pele ba amogela dikgopolo tša Segerika.” Gare ga tše dingwe, ba dirile gore ditumelo tše bjalo ka moya o sa hwego, go dumela go pakatori, go rapela Maria le sehlopha sa baruti—e lego dikgopolo tše tšwago madumeding a boheitene le difilosofing—di tšeele dithuto tša Jesu legato.—1 Bakorinthe 1:19-21; 3:18-20.
Baruti ba bodumedi gape ba tšweleditše thuto e sa kwešišegego ya Boraro botee, ba phagamišetša Jesu boemong bjo a sa kago a ipea go bjona le ka mohla. Ka thuto yeo, ba šitišitše batho go rapela yo Jesu a bego a lebiša tlhokomelo go yena ka mehla—Tatagwe, Jehofa. (Mateo 5:16; 6:9; Johane 14:28; 20:17) Hans Küng o ngwala gore: “Ge Jesu a bolela ka Modimo, o ra Modimo wa bogologolo wa bapatriareka Aborahama, Isaka le Jakobo: Yahweh . . . Go Jesu, yo ke yena Modimo a nnoši.” Ke batho ba bakae lehono bao gatee-tee ba tswalanyago Modimo yo gape e lego Tatago Jesu le Yahweh goba Jehofa, bjalo ka ge go tlwaetšwe go ngwalwa leina la gagwe ka mokgwa woo ka Sepedi?
Baetapele ba bodumedi ba arogile ka mo go feletšego molaong wa Jesu wa boema-gare ditabeng tša tša dipolitiki. Mongwadi Trevor Morrow o re mehleng ya Jesu naga ya Galilea “e be e le ga gabo botšhaba.” Barata-naga ba bantši ba Bajuda ba lwele ka dibetša bakeng sa go hwetša tokologo ya tša dipolitiki le ya bodumedi. Na Jesu o ile a botša barutiwa ba gagwe gore ba tšee karolo dintweng tše bjalo? Aowa. Ka mo go fapanego, o ba boditše gore: ‘Ga le karolo ya lefase.’ (Johane 15:19; 17:14) Lega go le bjalo, go e na le gore ba kgomarele boema-gare, baetapele ba dikereke ba ile ba godiša seo mongwadi wa mo-Ireland Hubert Butler a se bitšago “dithuto tša tša ntwa le tša dipolitiki tša dikereke.” O ngwala gore: “Bokriste bja bopolotiki mo e nyakilego go ba ka mehla ke Bokriste bja tša bohlabani gomme ge bakgomana le baruti ba dumelelana ditherišanong go dula go direga gore Kereke e šegofatše mašole a naga, e le ge go holanwa ka ditsela tše itšego.”
Baruti ba Maaka ba Latola Jesu
Moapostola Paulo o ile a lemoša malebana le go aroga Bokristeng bja kgonthe. O boletše gore ka morago ga lehu la gagwe, “diphiri tše di gatelelago” tše di tšwago gare ga bao ba ipitšago Bakriste di be di tla ‘bolela dilo tše di kgopamego gore di goge barutiwa gore ba di šale morago.’ (Ditiro 20:29, 30) Ba be ba tla “bolela phatlalatša gore ba tseba Modimo,” eupša ge e le gabotse “ba mo latola ka mediro ya bona.” (Tito 1:16) Ka mo go swanago moapostola Petro o lemošitše ka gore baruti ba maaka ba be ba tla “tliša ka sekhukhung dihlotswana tša bokgelogi tše di senyago gomme ba [be ba] tla latola gaešita le mong wa bona yo a ba rekilego.” O itše boitshwaro bja bona bjo bobe bo be bo tla dira gore batho ba bolele “tsela ya therešo” ka ‘go goboša.’ (2 Petro 2:1, 2) Seithuti sa Mogerika W. E. Vine se re go latola Kriste ka mokgwa wo go bolela go “gana Tate le Morwa ka go hlanoga le ka go phatlalatša dithuto tše kotsi.”
Jesu o be a tla arabela bjang ge ka boomo bao ba ipitšago barutiwa ba palelwa ke go “dula lentšung [la gagwe]” le go latela ditaelo tše dingwe tšeo a di neilego? O lemošitše ka gore: “Mang le mang yo a ntatolago pele ga batho, le nna ke tla mo latola pele ga Tate yo a lego magodimong.” (Mateo 10:33) Ke therešo gore Jesu ga a lahle motho yo a dirago phošo go sa šetšwe kganyogo ya gagwe e kgolo ya go nyaka go botega. Ka mohlala, gaešita le ge moapostola Petro a ile a latola Jesu gararo, Petro o ile a itshola gomme a lebalelwa. (Mateo 26:69-75) Lega go le bjalo, Jesu o latola batho goba mekgatlo yeo e ipontšhago e le diphiri tšeo di aperego matlalo a dinku—ba itira eka ba latela Kriste eupša ba gana dithuto tša gagwe ka go rata le ka go phegelela. Ge Jesu a bolela ka baruti ba bjalo ba maaka, o itše: “Le tla ba tseba ka dienywa tša bona.”—Mateo 7:15-20.
Baapostola ba a hwa Gomme go Tšwelela Bohlanogi
Bakriste ba maaka ba thomile neng go latola Kriste? Go se go ye kae ka morago ga lehu la Jesu. Jesu ka boyena o lemošitše gore kapejana Sathane Diabolo o be a tla gaša “mefoka” goba Bakriste ba maaka gare ga “peu e botse” goba Bakriste ba therešo, yeo Jesu a e bjetšego nakong ya bodiredi bja gagwe. (Mateo 13:24, 25, 37-39) Moapostola Paulo o ile a lemoša gore baruti ba ba forago ba be ba šetše ba le gona mehleng ya gagwe. O itše lebaka le legolo la go hlanoga ga bona dithutong tša Jesu Kriste e be e le gore ba be ba se na “lerato la therešo.”—2 Bathesalonika 2:10.
Baapostola ba Jesu Kriste ba be ba thibela bohlanogi bjo nakong ka moka ya ge ba sa phela. Lega go le bjalo, ka morago ga lehu la baapostola, baetapele ba bodumedi ba ile ba aroša batho ba bantši kudu ditherešong tše di rutilwego ke Jesu le baapostola ba gagwe ka maano a go fapoša ba bantši ka “modiro o mongwe le o mongwe o matla le dipontšho le dika tša bofora le . . . bofora bjo bongwe le bjo bongwe bjo 2 Bathesalonika 2:3, 6-12) Radifilosofi wa Leisemane e lego Bertrand Russell o ngwala gore go se go ye kae, phuthego ya mathomo ya Bokriste e ile ya fetošwa mokgatlo wa bodumedi o “bego o tla tlaba Jesu gaešita le Paulo.”
bo sa lokago.” (Bokriste bja Therešo bo a Tsošološwa
Taba ye e a kwagala. Ga e sa le ge baapostola ba e-hwa, Kriste ga a ka a ba gona dilong tše dintši tšeo di dirilwego leineng la Bokriste. Lega go le bjalo, seo ga se re gore Jesu o paletšwe ke go phetha kholofetšo ya gagwe ya go ba le balatedi ba gagwe “matšatši ka moka go fihla bofelong bja tshepedišo ya dilo.” (Mateo 28:20) Re ka kgonthišega gore ga e sa le a bolela mantšu ao, go bile le batho ba botegago bao gare ga bona “tsebo ka Jesu Kriste e rutwago gotee le go dirišwa.” Jesu Kriste o bolokile kholofetšo ya gagwe ya go thekga ba ba bjalo ge ba le gare ba katanela go bontšha lerato leo le swayago Bakriste ba therešo le go dula ba botegela ka go se kwanantšhe ditherešo tšeo a bego a di ruta.
Se sekaone le go feta ke gore Jesu o ile a holofetša gore mehleng ya bofelo bja tshepedišo ye ya dilo, o be a tlo kgobokeletša barutiwa ba gagwe ba ba botegago ka phuthegong e hlaolegago ya Bokriste yeo a bego a tla e dirišetša go phetha thato ya gagwe. (Mateo 24:14, 45-47) Gona bjale o diriša phuthego yeo go kgoboketša “lešaba le legolo” la banna, basadi le bana go tšwa “ditšhabeng tšohle le melokong yohle le merafong yohle le malemeng ohle,” gomme o ba kopanya ka tlase ga bohlogo bja gagwe e le “mohlape o tee” ka tlase ga “modiši o tee.”—Kutollo 7:9, 14-17; Johane 10:16; Baefeso 4:11-16.
Ka gona, tšwaa sehlopheng goba mokgatlong le ge e le ofe woo o šilafaditšego leina la Kriste e bile o gobošitšego Bokriste nywageng e dikete tše pedi e fetilego. Go sego bjalo, bjalo ka ge Jesu Kriste a boditše moapostola Johane, o ka tla wa “amogela karolo ya dikotlo tša [tšona]” ge Modimo a phethagatša kahlolo ya gagwe go tšona kgaufsinyana. (Kutollo 1:1; 18:4, 5) Dira phetho ya go ba gare ga bao moporofeta Mika a boletšego ka bona ge a be a re “bofelong bya mabaka,” barapedi ba therešo—ditho tša Bokriste bja therešo—ba tlo theetša ditaelo tša Modimo gomme ba tšea ka “tsela tš’axwe” tša borapedi bjo bo hlwekilego bjo bo tsošološitšwego. (Mika 4:1-4) Bagatiši ba makasine wo ba tla thabela go go thuša go lemoga barapedi bao ba therešo.
[Diswantšho go letlakala 5]
Ke ka baka la’ng Bakriste ba therešo ba sa tšee karolo dintweng?
[Methopo]
Soldiers, left: U.S. National Archives photo; Flamethrower, right: U.S. Army Photo
[Diswantšho go letlakala 7]
Dinyakwa tša motheo tšeo Jesu a di beelago Bakriste ba therešo ke tša gore ‘ratanang’ gomme le ‘duleng lentšung la-ka’