Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KAROLO 1

Na Madumedi ka Moka a Ruta Therešo?

Na Madumedi ka Moka a Ruta Therešo?

1. Ke madumedi afe a mangwe ao a dirišwago Afrika?

MO E ka bago batho ka moka Afrika ba dumela gore go bohlokwa go rapela Modimo. Eupša, go na le go se dumelelane mo gonyenyane mabapi le kamoo a swanetšego go rapelwa ka gona. Ba bangwe ba rapela meagong ya borapedi ya Mamoseleme gomme ba bangwe ba ya lefelong le lekgethwa la setšo. Ka lehlakoreng le lengwe, ba bangwe ba ya kerekeng. Eupša e tla ba phošo go nagana gore go na le madumedi a mararo feela Afrika. Gare ga Mamoseleme, go na le melao le ditumelo tše di sa swanego. Bodumedi bja setlogo bo fapana kudu go ya ka mafelo. Gaešita le gare ga dikereke tšeo di ipolelago gore ke tša Bakriste, go na le go se kwane mo gogolo. Ka ntle le dikereke tše dikgolo tša Bojakane, go na le dikereke tše dikete tšeo di ikemetšego Afrika ka moka.

Bodumedi bja Rena bo Swanetše go Thewa Therešong

2. (a) Ke eng seo gantši se laolago bodumedi bja motho? (b) Ke eng seo se sa bontšhego gore bodumedi bja rena ke bjo bo kgahlišago Modimo?

2 Ke ka baka la’ng batho ba rapela ka tsela ye ba rapelago ka yona? Batho ba bantši ba amogela bodumedi bja batswadi ba bona. Ditiragalo tša bogolo-golo le tšona di tutuetša bodumedi bjoo batho ba bo dirišago lehono. Puku ya The Africans—A Triple Heritage e re: “Bomoseleme bo phatlaletše le leboa la Sahara ka diphenyo tša ditšhaba tša Mamoseleme, . . . Bokriste bo phatlaletše le borwa bja Sahara ka mokgwa wo o swanago. Ge e ba Bomoseleme bo phatlaletše le leboa la Sahara ka tšhoša, gona Bokriste bo phatlaletše le borwa bja Sahara ka sethunya.” Lega go le bjalo, ba bantši ba rena ba dumela gore bodumedi bja rena ke bjo bo kgahlišago Modimo. Eupša bodumedi ga se bja therešo feela ka gobane batswadi ba rena ba a bo diriša goba ka baka la gore ditšhaba di šele tšeo di nago le matla di bo gapeleditše bagologolo ba rena.

3-5. Ke papišo efe yeo e re thušago go bona gore ga se madumedi ka moka ao a rutago therešo?

3 Le ge madumedi ka moka a ipolela gore a nea tlhahlo e botegago mabapi le go hlankela Modimo, dikgopolo tša ona di a fapana. A ruta dilo tše dintši tše di fapa-fapanego mabapi le yo Modimo e lego yena le seo a se lebeletšego go rena. Nagana ka se: A re re o hwetša mošomo khamphaning e kgolo. Letšatšing la pele la mošomo, o kwa gore mothwadi wa gago o ile maikhutšong. Ka gona o botšiša bašomi ba bararo seo o swanetšego go se dira. Mošomi wa pele o bolela gore mothwadi o nyaka gore o fsiele lebato. Wa bobedi o bolela gore o swanetše go penta moago. Wa boraro o go botša gore o swanetše go sepediša poso.

4 Se se latelago, o botšiša bašomi ka mothwadi. Wa pele o bolela gore mothwadi ke yo motelele, yo mofsa le yo bogale. Wa bobedi o bolela gore ke yo mokopana, yo a godilego le yo botho. Wa boraro o go botša gore mothwadi ga se monna le gatee—mothwadi ke mosadi. Go bonala o tla phetha ka gore bašomi ba bararo ba ga ba bolele therešo ka moka ga bona. Ge e ba o nyaka go šireletša mošomo wa gago o mofsa, mohlomongwe o tla dira dinyakišišo tše itšego bakeng sa go hwetša gore ge e le gabotse mothwadi ke mang le gore ke eng seo a nyakago gore o se dire.

5 Go a swana le ka bodumedi. Ka ge go na le dikgopolo tše dintši kudu mabapi le yo Modimo e lego yena le seo a se nyakago go rena, re nyaka go kgonthišetša gore tsela ya rena ya borapedi e dumelelana le therešo. Eupša re ka ithuta bjang therešo mabapi le Modimo?