KGAOLO 128
Pilato le Heroda ga ba Mmone Molato
MATEO 27:12-14, 18, 19 MAREKA 15:2-5 LUKA 23:4-16 JOHANE 18:36-38
-
JESU O SEKIŠWA KE PILATO LE HERODA
Jesu ga a leke go utela Pilato gore yena ke kgoši. Lega go le bjalo, Mmušo wa gagwe ga o bee pušo ya Roma kotsing. Jesu o re: “Mmušo wa ka ga se karolo ya lefase le. Ge nkabe mmušo wa ka e be e le karolo ya lefase le, bahlanka ba ka ba ka be ba lwela gore ke se ke ka gafelwa Bajuda. Eupša ka mo go lego ka gona, mmušo wa ka ga o tšwe mono.” (Johane 18:36) Ee, Jesu o na le Mmušo, eupša ga o tšwe lefaseng le.
Pilato o tšwela pele go mo phegelela. O botšiša gore: “Bjale, na o Kgoši?” Jesu o tsebiša Pilato gore o opile kgomo lenaka, ge a mo araba ka gore: “Wena ka noši o bolela gore ke kgoši. Ke tswaletšwe sona se gomme ke sona se ke se tletšego lefaseng, gore ke hlatsele therešo. Yo mongwe le yo mongwe yo a emago le therešo o theetša lentšu la ka.”—Johane 18:37.
Pejana Jesu o be a boditše Thomase gore: “Ke nna tsela le therešo le bophelo.” Bjale gaešita le Pilato o kwa gore morero wa Jesu wa go tla mo lefaseng ke go tlo hlatsela “therešo,” kudukudu therešo yeo e lego mabapi le Mmušo wa gagwe. Jesu o ikemišeditše go dula a botegela therešo gaešita le ge se se ka mo lobiša bophelo bja gagwe. Pilato o botšiša gore: “Therešo ke eng?” Eupša ga a letele gore Jesu a mo hlalosetše ka mo go oketšegilego. O nagana gore ditaba tšeo a di kwelego di lekane gore a ka ahlola monna yo.—Johane 14:6; 18:38.
Pilato o boela lešabeng le le letilego ka ntle ga ntlo ya gagwe. Go bonagala Jesu a eme hleng ga gagwe ge a botša baperisita ba bagolo le bao ba nago le bona gore: “Ga ke hwetše bosenyi mothong yo.” Ka ge lešaba le galefišitšwe ke phetho yeo, lona le re: “O ferekanya batho ka go ruta Judea ka moka, gaešita le go tloga Galilea go fihla mo.”—Luka 23:4, 5.
Pilato o swanetše go ba a tlabja ke go fišegela thoko ga Bajuda mo e sego ga tlhaloganyo. Ge baperisita ba bagolo le banna ba bagolo ba duletše go goeletša, Pilato o botšiša Jesu o re: “Na ga o kwe gore ke dilo tše kae tše ba go latofatšago ka tšona?” (Mateo 27:13) Jesu ga a itshwenye ka go araba. Pilato o tlabja ke go dula ga Jesu a theošitše maswafo le ge a lebeletšane le ditatofatšo tše dikgolo.
Bajuda ba bontšhitše gore Jesu o ferekantše batho “go tloga Galilea.” E le ge a phegelela seo, Pilato o lemoga gore ge e le gabotse Jesu ke Mogalilea. Se se nea Pilato leano la kamoo a ka efogago boikarabelo bja go ahlola Jesu. Mmuši wa Galilea e lego Heroda Antipase (morwa wa Heroda yo Mogolo) o Jerusalema bakeng sa go keteka Paseka. Ka gona Pilato o romela Jesu go Heroda. Heroda Antipase ke yena a dirilego gore Johane Mokolobetši a kgaolwe hlogo. Ka moragonyana, ge Heroda a ekwa gore Jesu o dira mehlolo, o be a nagana gore Jesu e ka ba e le Johane yo a tsošitšwego bahung.—Luka 9:7-9.
Bjale Heroda o thabišwa ke go bona Jesu. Se ga se ka baka la gore o nyaka go thuša Jesu goba o kganyoga go dira boiteko le ge e le bofe bja go bona ge e ba go na le ditatofatšo le ge e le dife tšeo di kwagalago tšeo a latofatšwago ka tšona. Heroda o fo ba a nyaka go mmona gomme o “holofetše go bona [Jesu] a dira mohlolo.” (Luka 23:8) Lega go le bjalo, Jesu ga a nyake go kgotsofatša Heroda. Ge e le gabotse, ge Heroda a mmotšološiša, Jesu ga a arabe. Ka ge Heroda le bahlabani ba gagwe ba nyamišitšwe ke seo, ba “hlompholla” Jesu. (Luka 23:11) Ba mo apeša seaparo sa maemo gomme ba a mo kwera. Ke moka Heroda o romela Jesu go Pilato. Heroda le Pilato e be e le manaba, eupša bjale ba fetoga bagwera ba kgonthe.
Ge Jesu a boa, Pilato o bokanya baperisita ba bagolo, babuši ba Bajuda le setšhaba gomme o re: “Ke mo sekišitše pele ga lena, eupša mothong yo ga ke hwetše mabaka a melato yeo ba mo latofatšago ka ona. Ge e le gabotse, le Heroda ga se a a hwetša, gobane o mo gomišeditše go rena, ga se a dira selo seo se swanelwago ke lehu. Ka gona ke tla mo otla gomme ka mo lokolla.”—Luka 23:14-16.
Pilato o ikemišeditše go lokolla Jesu, ka ge a lemoga gore baperisita ba mo gafetše go yena ka baka la mona. Ge Pilato a dutše a leka go lokolla Jesu, o hwetša tutuetšo e oketšegilego ya go dira seo. Ge a sa dutše sedulong sa gagwe sa kahlolo, mosadi wa gagwe o mo romela molaetša o rego: “O se ke wa tshwenyana le moloki yoo, gobane ke tlaišegile kudu lehono torong [yeo e bonagalago e etšwa go Modimo] ka baka la gagwe.”—Mateo 27:19.
Pilato a ka lokolla bjang monna yo yo a se nago molato, ka ge a swanetše go dira bjalo?