Mahumo a Letsha le Legolo Kudu la Amerika Bogare

GAEŠITA le ge Nicaragua e le naga e nyenyane, e na le letsha le legolo kudu kua Amerika Bogare—Letsha la Nicaragua. Ka mo go makatšago, go ka direga gore Letsha la Nicaragua ke lona feela leo le nago le meetse a hlwekilego leo ka go lona go ka hwetšwago dihlapi tša ka lewatleng tše bjalo ka dišaka, di-swordfish gotee le di-tarpon. Bo-rathutamahlale ba dumela gore letsha le e be e le kou yeo e bego e bulegetše lewatleng la Pacific eupša go thuthupa ga thaba-mollo go e arogantše le lewatle. Ge letswai le fokotšega ka meetseng, dihlapi di ile tša itlwaetša tikologo ya tšona e mpsha.

Letsha le, leo e lego la botelele bja dikhilomithara tše ka bago tše 160 le bophara bja dikhilomithara tše ka bago tše 70, le phagametše lewatle ka dimithara tše ka bago tše 30. Go na le dihlakahlaka tša ka godimo ga tše 400 ka letsheng la Nicaragua gomme tše ka bago tše 300 tša tšona di kgobokane go dikologa Pheninsula ya Asese, kgaufsi le motse wa Granada ka leboa mafelelong a letsha. Di bitšwa Dihlakahlakana tša Granada.

Sehlakahlaka se segolo go di feta ka letsheng leo ke Sehlakahlaka sa Ometepe. Ke sa botelele bja dikhilomithara tše ka bago tše 25 le bophara bja dikhilomithara tše ka bago tše 13, gomme sehlakahlaka sa Ometepe se dirilwe ka dithaba-mollo tše pedi tšeo di kgomagantšwego ke isthmus. Thaba-mollo e telele kudu, ya Concepción, yeo e lego ka sebopego sa khoune, e phagametše letsha leo ka dimithara tše 1 610. E a thuthupa e bile e tšere karolo ya ka leboa ya sehlakahlaka. Thaba-mollo e nngwe ke ya Madera ya botelele bja dimithara tše 1 394, gomme yona ga e thuthupe. Madera e khupeditšwe ke dimela tšeo di fahlelanego gomme e na le bodiba bjo bo nago le mouwane go fihla molomong wa yona.

Letsha la Nicaragua ke se sengwe sa dilo tšeo di bitšago baeti lefelong leo. Ba tlela go bona bobotse bja lona bja tlhago gotee le marope a tletšego moo a bogologolo. Eupša go na la karolo e nngwe ya mahumo a Letsha la Nicaragua yeo e letetšego go utollwa.

Setšhaba Seo se Lego Meetseng

Dihlakahlakana tša Granada di tletše ka dimela tša molatšatšing le diphoofolo tše di fapa-fapanego. Matšoba a mabotse kudu a khukhuša sethokgweng seo se bipilego bontši bja dihlakahlaka tše tšeo di nago le dithaba-mollo. Go bapa le lebopo, go na le dinonyana tšeo di hwetšago dijo tša tšona lewatleng tše bjalo ka mašianoke, madiša-dikgomo, dipekwa, di-anhinga gotee le di-cormorant, tšeo di inyakelago dijo. Mafelelong a sethokgwa, go na le dihlaga tšeo di agilwego ke dinonyana tše dikgolo tša mmala o motsotho tšeo di bitšwago di-Montezuma oropendola, tšeo di lekelelago mehlareng e megolo gomme di išwa kua le kua ke moya o tšwago letsheng.

Tše dingwe tša dihlakahlakana tše di na le baagi. Mo go na le magae a barei ba dihlapi ba lefelong le  gotee le dintlo tšeo baeng ba humilego ba dulago go tšona ge ba tlile maikhutšong. Tše dingwe tša dilo tšeo di hwetšagalago dihlakahlakeng tšeo ke dikolo le mabitla gotee le mabenkele a go jela le dipara. Sehlopha sa dihlakahlaka se bjalo ka motse, setšhaba seo se lego meetseng.

Mesong e mengwe le e mengwe, seketswana sa mmala o motala-lerata le o mošweu, se ya sehlakahlakeng se sengwe le sengwe se lata bana go ya sekolong. Seketswana seo go rekišetšwago go sona se ya sehlakahlakaneng se sengwe le se sengwe se rekiša dienywa le merogo. Ditiragalo tše dingwe tša letšatši le letšatši di akaretša banna bao ba lokišago malokwa a bona a go rea dihlapi le basadi bao ba hlatswago diaparo letsheng.

Dihlatse tša Jehofa le tšona di swaregile ka mošomo wa tšona dihlakahlakeng tše. Di etela batho ba lefelong le ka seketswana go boledišana le bona ka ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. (Mateo 24:14) Kagego e sa tlwaelegago ya lefelo le e ile ya baka tlhohlo: Diboka tšeo go tšona go ithutwago Lentšu la Modimo, Beibele, di be di tla swarelwa kae? Go ya ka taelo ya Beibele ya gore re se ‘tlogele go bokana gotee,’ Dihlatse di ile tša tla le tharollo e bohlale kudu—Holo ya Mmušo ya pele yeo e phaphametšego ka meetseng kua Nicaragua!—Baheberu 10:25.

Holo ya Mmušo Yeo e Phaphametšego ka Meetseng

Banyalani bao ba lego tirelong ya nako e tletšego ba Dihlatse tša Jehofa, ba ile ba hudugela Dihlakahlakaneng tša Granada ka November 2005. Dikgwedi tše mmalwa ka morago, ge ba be ba laletša batho ba lefelong leo go ba gona Segopotšong sa lehu la Kriste sa ngwaga le ngwaga, ba ile ba thabišwa ke go bona batho ba ka bago ba 76 ba le gona segopotšong. Se se ile sa kgonthišetša banyalani ba ka go nyakega ga gore ba sware diboka tša Bokriste ka mehla lefelong leo. Ka ge go be go le thata go hwetša lefelo leo le swanetšego la go swarela diboka tše bjalo, banyalani ba ba ile ba ba le kgopolo e nngwe. Banyalani ba ile ba phetha ka go aga Holo ya Mmušo yeo e phaphametšego ka meetseng yeo e ka gogwago gomme ya išwa mafelong a fapa-fapanego go nolofaletša batho ba bangwe dilo.

Banyalani ba bao ba nago le maikemišetšo, bao ba sa kago ba hlama goba go aga selo le ge e le sefe se se kgonago go phaphamala, ba ile ba thoma go aga. Bona gotee le ba bangwe ba tshela ba tšere kgwedi ba dira modiro wo. Lefelo le lefsa la go swarela diboka e be e tla ba moago o bonolo wa dikota. O be o tla ba o agilwego ka diforeime tšeo di kgomagantšwego gotee tše di dirilwego ka diphaephe tša tšhipi tšeo di swaragantšwego le ditanka tše 12 tša dilithara tše 150 tšeo di tladitšwego ka moya bakeng sa go dira gore moago woo o kgone go phaphamala. Lebato le tla ba le dirilwe ka mapolanka gomme e ruletšwe ka seila. Bašomi ba be  ba rapela bošego bjo bongwe le bjo bongwe mabapi le modiro wa bona ka ge ba se ba kgonthišega gore holo e be e tla phaphamala. E ile ya phaphamala!

Holo ya Mmušo e mpsha e ile ya dirišetšwa go swara Seboka sa pele sa Phatlalatša ka June 10, 2006. Letšatšing le latelago, e ile ya gogelwa ka lehlakoreng le lengwe la dihlopha tša dihlakahlaka e le gore go ka swarwa seboka se swanago bakeng sa batho ba karolong yeo. Batho ba bilego gona dibokeng tše tše pedi e be e le ba 48, go sa šetšwe gore ba bangwe ba be ba swanetše go sepela mo e ka bago seripa-gare sa iri go phatša sethokgwa. Ka moka ba be ba thabetše go ba le lefelo la bona la borapedi!

Diboka tšeo di swarelwago Holong ye ya Mmušo ge e le gabotse di na le moya wa lefelo leo. Ge seboledi se dutše se nea polelo ya sona, batheetši ba kgona go kwa modumo wa meetse ao a bethanago gabonolo le mafsika goba ka sewelo ba kwa kgabo e lla e le kgojana. Go se go e kae holo e ile ya tlwaelega mahlong a badudi ba dihlakahlakeng tšeo. Ba be ba emiša matsogo ba dumediša ge ba e bona e feta e e-ya mafelong a mangwe. Bekeng e nngwe le e nngwe, batho ba fetago ba 20 ba tla dibokeng Holong e phaphametšego ya Mmušo bakeng sa go kopana le Bakriste-gotee, le bakeng sa thuto ya Beibele. Ruri se se fetogile lehumo la kgonthe!

Sehlakahlakeng sa Ometepe

Moo e ka bago dikhilomithara tše 50 go ya borwa bja Granada go na le Sehlakahlaka sa Ometepe. Ke kgale bobotse bja tlhago bja sehlakahlaka se gotee le mmu wa sona o nonnego di dira gore lefelo le e be leo go thabelwago go dula go lona. Ge e le gabotse, bohlatse bja pele bja tša temo kua Nicaragua bo ile bja hwetšwa sehlakahlakeng se. Lehono, Ometepe e fepa badudi ba ka bago ba 42 000, bao ba swaregilego ka go rea dihlapi le go lema mafela, dipanana, kofi gotee le dibjalo tše dingwe. Mo le gona, go na le diphoofolo tše di kgahlišago tša naga. Go na le sehlopa seo se llago sa mapapagai, di-magpie-jay tše dikgolo tšeo di phurollago mafofa a matala-lerata le bošweu ge di dutše di fofa gare ga mehlare, gotee le dikgabo tša mesela e metelele tša sefahlego se sešweu tšeo batho ba bantši ba di ratago kudu.

Baagi ba Ometepe ba boetše ba fepša gabotse ke baboledi ba ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. Go tloga go ba 8 bao ba kolobeditšwego ka 1966, palo ya Dihlatse kua Ometepe e oketšegile go fihla go ba 183, diphuthegong tše nne tšeo di tšwelago pele gabotse. Phuthego e nngwe le e nngwe e na le Holo ya yona ya Mmušo yeo e swanetšego. Lehono Hlatse e tee e swanetše go nea batho ba ka bago ba 230 bohlatse sehlakahlakeng seo.

Dihlatse tša Jehofa kua Ometepe di ile tša lebeletšana le ditlhohlo nywageng e fetilego. Ka mohlala, baganetši ba ile ba fiša Holo ya Mmušo yeo e lego Mérida ka 1980. Go ile gwa agwa holo e nngwe ka 1984. E ile ya dirišwa go fihla ka 2003 ge go be go agwa Holo e mpsha e botse ya Mmušo, e lego seo se ilego sa thabiša ditho tše 60 tša phuthego yeo.

Kua Moyogalpa, go ile gwa agwa Holo ya Mmušo yeo e bego e tla dirišwa bakeng sa dipokano tše dikgolo ge go nyakega. Go na le marulelo go tšwa morago ga holo gomme ka fase ga ona go na le sethala. Pele ga sethala, go na le ditulo tše di šireditšwego ka seširo tšeo di katologago go tloga pele ga sona go ya morago. Mo ke moo Dihlatse tša lefelong leo gotee le bagwera ba tšwago mafelong a dikologilego letsha di kopanelago gona ka makga a mmalwa bakeng sa dipokano tše dikgolo. Dipokanong tše, Letsha la Nicaragua ke lefelo le loketšego bakeng sa go kolobetša barutiwa ba bafsa ba Jesu Kriste.—Mateo 28:19.

Mahumo—Na a tla Bolokwa?

Letsha la Nicaragua le be le bonagala ka mehla e le leo le sa fenyegego, mohlomongwe e le ka baka la bogolo bja lona. Eupša lehono le nyaka tšhireletšo. Meetse a lona a šilafatšwa ke ditšhila tšeo di tšwago go balemi le difeketori gotee le ditšhila tše tšwago mafelong ao go gona go fedišitšwego dithokgwa.

Ga re tsebe ge e ba maiteko a badudi ba lefelong leo le a mmušo a tla kaonefatša maemo a moo. Lega go le bjalo, Mmopi o tla kgonthišetša gore mahumo ka moka a lefase go akaretša le matsha ao a phadimago, dihlakahlaka tše kgahlišago gotee le diphoofolo tšeo di kgahlišago tša naga, di bolokwa e le bohwa bakeng sa batho ba kwago. Beibele e re botša gore: “Baloki e ba beng ba naxa, ba dula mo xo yôna ka mehla le ka mehla.”—Psalme 37:29.

[Seswantšho go letlakala 26]

Holo ya Mmušo yeo e phaphametšego ka meetseng bakeng sa go swarela diboka tša Beibele