“Re tla Ja’ng?”

DIJO le dino—e be e le taba yeo go bego go bolelwa ka yona ka mehla bodireding bja Jesu. Mohlolo wa gagwe wa pele e bile wa go fetoša meetse beine, gomme o ile a fepa mašaba ka dinkgwa tše mmalwa le dihlapi ka makga a mabedi. (Mateo 16:7-10; Johane 2:3-11) Jesu o be a sa tsebje feela ka go ja le badiidi, eupša o be a tsebja le ka go ja le bahumi. Ge e le gabotse, manaba a Jesu a be a mo latofatša ka gore ke sejagobe le gore ke letagwa. (Mateo 11:18, 19) Ke therešo gore Jesu o be a se bjalo. Lega go le bjalo, o be a tseba gore dijo le dino e be e le tše bohlokwa kudu go batho, gomme ka bokgoni o ile a diriša dilo tše go bapiša dithuto tše di tseneletšego tša moya.—Luka 22:14-20; Johane 6:35-40.

Ke dijo le dino dife tšeo di bego di tlwaelegile mehleng ya Jesu? Dijo di be di lokišwa bjang? Le gona go be go nyakega maiteko a makaaka’ng gore di lokišwe? Dikarabo tša dipotšišo tšeo di tla go thuša go kwešiša gakaone tše dingwe tša ditiragalo le mantšu ao a hwetšwago ka Diebangeding.

Re Nee “Senkgwa sa Rena sa Letšatši le”

Ge Jesu a be a ruta barutiwa ba gagwe go rapela, o utollotše gore e be e le mo gobotse go kgopela Modimo gore a re nee tšeo di nyakegago bophelong—“senkgwa sa rena sa letšatši le.” (Mateo 6:11) Senkgwa e be e le karolo e bohlokwa ya dijo, moo e lego gore ka Seheberu le Segerika, polelwana e rego “go ja dijo” ge e le gabotse e be e bolela “go ja senkgwa.” Mabele ao go bego go dirwa senkgwa ka ona, a bjalo ka korong le garase, gotee le a mangwe a bjalo ka oats, spelt le mabele-thoro, a dira karolo e kgolo ya dijo tšeo Bajuda ba bego di ja lekgolong la pele la nywaga. Banyakišiši ba akanyetša gore motho o be a tla ja mo e ka bago dikhilograma tše 200 tša mabele ka ngwaga, tšeo di neago seripa-gare sa dikhalori tšeo di nyakegago mmeleng.

Senkgwa se be se ka rekwa mmarakeng. Eupša malapa a mantši a be a paka senkgwa sa ona—seo se akaretšago mošomo o thata kudu. Puku ya Bread, Wine, Walls and Scrolls e hlalosa ka gore: “Ka ge go le thata go boloka bupi nako e telele, mosadi wa lapa ke yena yo a bego a šila letšatši le lengwe le le lengwe.” Se se be se ka tšea nako e kaaka’ng? Mongwadi o re: “Ka morago ga iri go šongwa ka thata go dirišwa tšhilo le lwala, go be go tšweletšwa dikhilograma tše 0,8 tša bupi go tšwa go khilograma e tee ya korong. Ka ge motho o tee a be a nyaka mo e ka bago seripa-gare sa khilograma ya korong letšatši le lengwe le le lengwe, go fepa lapa la batho ba bahlano goba ba selelago, mosadi wa lapa o be a swanetše go fetša diiri tše tharo a šila.”

Ga bjale nagana ka Maria, mmago Jesu. Go tlaleletša medirong e  mengwe ya gagwe ya ka gae, o be a swanetše go kgonthišetša gore go na le senkgwa se se lekanego bakeng sa go fepa monna wa gagwe, barwa ba bahlano le bonyenyane barwedi ba babedi. (Mateo 13:55, 56) Ka ntle le pelaelo, Maria, go swana le basadi ba bangwe ba Bajuda, o be a šoma ka thata ge a be a lokiša “senkgwa . . . sa letšatši le.”

“Tlang le je Sefihlolo sa Lena”

Ka morago ga ge Jesu a tsošitšwe bahung, o ile a tšwelela go ba bangwe ba barutiwa ba gagwe e sa le mesong kudu. Barutiwa ba ile ba rea dihlapi bošego ka moka, eupša ba se tanye selo. Jesu o ile a bitša bagwera ba gagwe bao ba bego ba lapile gomme a re:“Tlang le je sefihlolo sa lena.” Ke moka o ile a ba nea dihlapi le senkgwa. (Johane 21:9-13) Gaešita le ge e le mo feela ka Diebangeding moo go bolelwago ka difihlolo, batho ba be ba tlwaetše go thoma letšatši la bona ka go ja senkgwa, ditloo le makwapi a merara goba mahlware.

Go thwe’ng ka dijo tša mosegare? Batho bao ba šomago ba be ba tla ja’ng? Puku ya Life in Biblical Israel e re: “Dijo tša mosegare e be e le tše bohwefo, gomme e be e le senkgwa, mabele, mahlware le mago.” Tšeo e be e le dilo tšeo barutiwa ba ka bego ba be ba di swere ge ba e-tšwa Sikara gomme ba hwetša Jesu a boledišana le mosadi wa Mosamaria mothopong wa meetse. E be e le “mo e ka bago iri ya botshelela,” goba mosegare wa sekgalela, gomme barutiwa “ba be ba ile motseng go yo reka dijo.”—Johane 4:5-8.

Mantšiboa, malapa a be a kgobokana bakeng sa go ja dijo tše di tiilego tša letšatši. Puku ya Poverty and Charity in Roman Palestine, First Three Centuries C.E. ge e hlalosa dijo tše e re: “Batho ba bantši ba be ba e-ja senkgwa goba bogobe bjo bo dirilwego ka garase, mabele a fapa-fapanego le dinawa goba ka dinako tše dingwe ba e-ja korong. Gantši ba be ba natefiša ka letswai le makhura goba mahlware, moro o latswegago, todi goba jusi.” Mafsi, tšhese, merogo, dienywa le dienywa tše di omišitšwego di ka ba di be di akaretšwa dijong. Go be go hwetšagala mo e ka bago mehuta e 30 ya merogo ka nako yeo—dieie, konofolo, digwere tše bjalo ka di-radish le di-carrot, gotee le khabetšhe ge re bolela ka tše e sego tše kae feela—e bile go be go bjetšwe mehuta e fetago 25 ya dienywa, tše bjalo ka (1) mago, (2) ditatlele le (3) digaranata, lefelong leo.

Na o ka bona ka leihlo la kgopolo tše dingwe tša dilo tše di le tafoleng ge Jesu a be a e-ja dijo tša mantšiboa le Latsaro le dikgaetšedi tša gagwe, e lego Mareta le Maria? Bjale akanya ka monko o mobose wo o ilego wa tlatša phapoši ge Maria a be a tlotša maoto a Jesu ka “nareda ya kgonthe”—monko wa dijo o tswakane le monko o mobose wa makhura a theko e kgolo kudu.—Johane 12:1-3.

“Ge o Dira Monyanya”

Lebakeng le lengwe, ge a dutše a e-ja dijo ka “ntlong ya yo mongwe wa babuši ba Bafarisei,” Jesu o ile a ruta bao ba bego ba le gona thuto e bohlokwa. O itše: “Ge o dira monyanya, o laletše badiidi, digole, dihlotša le difofu; o tla thaba gobane  bona ga ba na seo ba tlago go go bušetša sona. Gobane o tla bušetšwa tsogong ya ba lokilego.” (Luka 14:1-14) Ge e ba Mofarisei a ile a latela keletšo ya Jesu, ke dijo dife tšeo a bego a tla di sola monyanyeng woo?

Monna wa mohumi o be a tla lokiša senkgwa se se kgethegilego, seo se pakilwego ka dibopego tše di fapa-fapanego gomme a oketša ka beine, todi, mafsi le dinoko. Potoro le tšhese le tšona di be di ka ba gona tafoleng yeo. Ga go pelaelo gore mahlware a mananana, mahlware ao a bolokilwego goba makhura a mohlware, di be di beilwe tafoleng. Go ya ka puku ya Food in Antiquity, “motho yo mongwe le yo mongwe o be a diriša dikhilograma tše masome-pedi tša makhura a mohlware ka ngwaga dijong, gomme a mangwe a tswakwa le ditlolo le go tšhelwa ka maboneng.”

Ge e ba Mofarisei a be a dula kgaufsi le lewatle, yena gotee le baeng ba gagwe ba be ba ka ja dihlapi tšeo di sa tšwago go tanywa. Gantši bao ba bego ba dula kgole le lewatle ba be ba e-ja dihlapi tšeo di bolokilwego ka gare ga binika goba letswai. Mong wa ntlo gape o be a ka fa baeng ba gagwe nama—selo seo se sa tlwaelegago go moeng wa modiidi. Dijo tše di tlwaelegilego e be e tla ba tša mohuta o itšego tšeo di nago le mae. (Luka 11:12) Tatso ya dijo tše e ka ba e be e oketšwa ka dinoko tše swanago le minti, dili, kumini le mosetata. (Mateo 13:31; 23:23; Luka 11:42) Ka morago, baeng ba be ba ka fologetša ka korong yeo e gadikilwego e tswakilwego ka dialmonte, todi le dinoko.

Bao ba bego ba le monyanyeng mohlomongwe ba be tla newa diterebe—tše dinanana, tše omišitšwego goba e le beine. Go hweditšwe digatelo tše dikete kua Palestina, e lego seo se bontšhago gore batho ba bantši ba be ba thabela go nwa beine. Lefelong le lengwe kua Gibeoni, baepi ba marope ba ile ba hwetša mabolokelo a beine a 63 ao a epilwego lefsikeng ao a bego a ka boloka dilithara tše 100 000 tša beine.

“Le se ke la Belaela”

Ge o dutše o bala Diebangedi, ela hloko makga ao ka ona Jesu a bolelago ka dijo le dino dipapišong tša gagwe goba tsela yeo ka yona a rutago thuto e nngwe e bohlokwa nakong ya dijo. Ga go pelaelo gore Jesu le barutiwa ba gagwe ba be ba thabela go ja le go nwa, kudu-kudu ge ba be ba e-na le bagwera ba paale, eupša ga se ba ka ba lebelela dilo tše e le tše bohlokwa kudu bophelong.

Jesu o ile a thuša barutiwa ba gagwe go ba le pono e leka-lekanego ka dijo le dino ge a be a bolela gore: “Le se ke la belaela la re, ‘Re tla ja’ng?’ goba, ‘Re tla nwa’ng?’ goba, ‘Re tla apara’ng?’ Gobane tše ka moka ke dilo tše ditšhaba di di phegelelago ka phišego. Gobane Tatago lena wa legodimong o a tseba gore dilo tše ka moka le a di nyaka.” (Mateo 6:31, 32) Barutiwa ba ile ba tšeela keletšo ye godimo gomme Modimo o ile a kgotsofatša dinyakwa tša bona. (2 Bakorinthe 9:8) Ke therešo gore dijo tšeo o di jago di ka ba di fapana le tšeo di bego di jewa ke bao ba phetšego lekgolong la pele la nywaga. Eupša o ka kgonthišega gore Modimo o tla go hlokomela ge e ba o etiša dikgahlego tša gagwe pele bophelong.—Mateo 6:33, 34.