Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

SEHLOGO SE ITHUTWAGO 12

KOPELO 119 Re Swanetše go ba le Tumelo

Sepela ka Tumelo

Sepela ka Tumelo

“Re sepela ka tumelo, e sego ka go bona.”2 BAKOR. 5:7.

SEO RE TLAGO GO ITHUTA SONA

Sehlogong se re tlo bona dilo tšeo di ka re thušago go tshepa Jehofa ge re swanetše go dira diphetho tše bohlokwa.

1. Ke ka baka la’ng Paulo a be a kgotsofaditšwe ke tsela yeo a phetšego ka yona?

 Moapostola Paulo o be a tseba gore e se kgale o tlo bolawa, eupša o be a kgotsofetše ka tsela yeo a phetšego ka yona. O boletše gore: “Ke feditše go kitima lebelo, ke bolokile tumelo.” (2 Tim. 4:6-8) Paulo o ile a dira phetho e botse ya go hlankela Jehofa, ebile o be a tseba gore Jehofa o thabela seo. Le rena re ka dira diphetho tše dibotse gomme Jehofa a re amogela. Re ka dira bjang seo?

2. Paulo o be a bolela ka eng lengwalong la 2 Bakorinthe 5:7?

2 Ge Paulo a be a bolela ka yena le Bakriste ba bangwe bao ba botegago o itše: “Re sepela ka tumelo, e sego ka go bona.” (2 Bakor. 5:7) O be a e ra go re’ng? Ka Beibeleng go “sepela” ka dinako tše dingwe go ka bolela tsela yeo motho a kgethago go phela ka yona. Batho bao ba se nago tumelo ge ba dira diphetho ba ithekga ka dilo tšeo ba di bonago, tšeo ba di kwago goba ka tsela yeo ba ikwago ka yona. Eupša ge motho a sepela ka tumelo o dira diphetho tšeo di bontšhago gore o tshepa Jehofa Modimo. Dilo tšeo a di dirago di bontšha gore o a tseba gore Modimo o tlo mo putsa le gore o tlo holega ka baka la go latela keletšo yeo a e hwetšago ka Lentšung la Jehofa.—Ps. 119:66; Baheb. 11:6.

3. Re holega bjang ge re sepela ka tumelo? (2 Bakor. 4:18)

3 Ka dinako tše dingwe re kgona go dira diphetho re ithekgile ka dilo tšeo re di bonago, dilo tšeo re di kwago le tsela yeo re ikwago ka yona. Ka baka la’ng? Ka dinako tše dingwe dilo tšeo re di bonago goba re di kwago di ka re diriša diphošo. Go dira diphetho ka baka la dilo tšeo re di bonago goba re di kwago, go ka se re tsenye mathateng. Ge eba re sepela feela ka go bona, re ka feleletša re dirile dilo tšeo Jehofa a sa nyakego re di dira. (Mmo. 11:9; Mat. 24:37-39) Diphetho tšeo re di dirago di tlo “amogelega go Morena” ge eba re sepela ka tumelo. (Baef. 5:10) Go kwa keletšo yeo Modimo a re neago yona go tlo dira gore re dule re thabile. (Ps. 16:8, 9; Jes. 48:17, 18) Le gona ge eba re dula re sepela ka tumelo, re tlo phela ka mo go sa felego.—Bala 2 Bakorinthe 4:18.

4. Motho a ka tseba bjang ge eba a sepela ka tumelo goba ka go bona?

4 Ke’ng seo se ka re thušago go tseba ge eba re sepela ka tumelo goba ka go bona? Re ka ipotšiša dipotšišo tše di latelago: Re thušwa ke eng ge re dira diphetho? Na re dira diphetho feela ka baka la dilo tšeo re di bonago? Goba na ge re dira diphetho re tshepa keletšo yeo Jehofa a re neago yona? Re tlo boledišana ka dilo tše tharo tšeo di ka re thušago gore re dule re sepela ka tumelo e lego, ge re kgetha mošomo, ge re kgetha motho yo re tlago go nyalana le yena le ge re hwetša tlhahlo yeo e tšwago go mokgatlo. Re tlo kwa le ka dilo tše di ka re thušago gore re kgone go dira diphetho tše dibotse.

GE RE KGETHA MOŠOMO

5. Re swanetše go naganišiša ka’ng ge re kgetha mošomo?

5 Ka moka ga rena re nyaka go kgona go itlhokomela le go hlokomela malapa a rena. (Mmo. 7:12; 1 Tim. 5:8) Mešomo e mengwe e patela gabotse. E ka thuša motho gore a kgone go phela gabotse le gore a kgone go boloka tšhelete mola e mengwe yona e no thuša motho gore a kgone go nea ba lapa la gagwe dilo tšeo ba di hlokago. Re a tseba gore pele motho a amogela mošomo, o tlo nagana ka tšhelete yeo a tlago go e gola eupša ge eba re nagana ka seo feela, go ra gore ga re sepele ka tumelo.

6. Re ka bontšha bjang gore re sepela ka tumelo ge re kgetha mošomo? (Baheberu 13:5)

6 Ge eba re sepela ka tumelo, re tlo naganišiša kamoo mošomo wo re o kgethago o ka kgomago segwera sa rena le Jehofa ka gona. Re ka ipotšiša gore: ‘Na mošomo woo o tlo nyaka gore ke dire dilo tšeo Jehofa a di hloilego?’ (Die. 6:16-19) ‘Na o tlo ntšhitiša go hlankela Jehofa gabotse le go dira gore ke fetše nako e ntšhi ke se na lapa la ka?’ (Bafil. 1:10) Ge eba karabo ya gago go dipotšišo tše e le ee, gona go ka ba kaone gore o se ke wa amogela mošomo woo le ge go le thata go hwetša mošomo. Ka ge re sepela ka tumelo, re dira diphetho tšeo di bontšhago gore re tshepa gore Jehofa o tlo re hlokomela.—Mat. 6:33; bala Baheberu 13:5.

7-8. Ngwanabo rena yo a bitšwago Javier o ile a bontšha bjang gore o sepela ka tumelo? (Bona le seswantšho.)

7 Ngwanabo rena yo a bitšwago Javier a wa go tšwa South America, o ile a bontšha gore o sepela ka tumelo. O re: “Ke ile ka nyaka mošomo wo o bego o tlo mpatela gabotse le go dira gore ke kgotsofale.” Eupša Ngwanabo rena Javier o be a nyaka go ba mmulamadibogo. O tšwela pele ka gore: “Pele ke eya go hlahlobelwa mošomo ke ile ka rapela, ka kgopela Jehofa gore a nthuše ka gobane ke be ke kgodišegile gore o ntseba gabotse. Ke be ke nyaka go šoma eupša ke be ke sa nyake gore mošomo woo o ntšhitiše go hlankela Jehofa.”

8 Javier o re: “Nakong ya ge ke hlahlobja, molaodi o ile a mpotša gore ke tlo šoma nako e oketšegilego gantšhinyana. Ke ile ka mmotša gore nka se kgone ka gobane ke hloka nako ya hlankela Modimo.” Javier o ile a gana mošomo woo. Dibeke tše pedi ka morago o ile a thoma go bulamadibogo. Ngwageng wona woo, o ile a hwetša mošomo wa nakwana. O re: “Jehofa o ile a nthuša gore ke hwetše mošomo wo o tla dirago gore ke kgone go ba mmulamadibogo. Ke leboga gore gona bjale ke na le mošomo wo o nthušago gore ke kgone go fetša nako e ntšhi ke hlankela Jehofa le go thuša bana bešo le dikgaetšedi.”

Ge o newa maemo a godimo mošomong, go sa šetšwe gore o amogela maemo ao goba go se bjalo na phetho ya gago e tla be e bontšha gore o kgodišegile gore Jehofa o tseba seo o se hlokago? (Bona dirapa 7-8)


9. Re ithuta’ng mohlaleng wa ngwanabo rena Trésor?

9 Re swanetše go dira’ng ge re lemoga gore mošomo wa rena o re šitiša go sepela ka tumelo? Nagana ka mohlala wa ngwanabo rena Trésor wa go tšwa Congo. O re: “Ke ile ka hwetša mošomo wa ditoro tša ka. Ke be ke hwetša tšhelete e ntšhi kudu ebile ke hlomphiwa.” Ngwanabo rena Trésor o be a dula a se gona dibokeng ka baka la go šoma nako e oketšegilego. Batho bao a bego a šoma le bona ba be ba nyaka gore a bolele maaka ka dilo tšeo ba di dirago khamphaning. O be a nyaka go tlogela mošomo woo eupša o be a tshwenyegile ka go tlo hloka mošomo. Ke eng seo se mo thušitšego? O oketša ka gore: “Lengwalo la Habakuku 3:17-19 le nthušitše go kwešiša gore le ge nka se šome, Jehofa o tlo ntlhokomela ka tsela e itšego. Ka gona, ke ile ka tlogela go šoma khamphaning yeo. Batho ba bantšhi ba nagana gore e le gore motho a hwetše mošomo wo o patelago gabotse, a ka tlogelela dilo ka moka bakeng sa wona go akaretša lapa la gagwe le go hlankela Jehofa. Ke leboga gore go hlankela Jehofa le go ba le lapa laka go ile gwa tla pele. Ka morago ga ngwaga, Jehofa o ile a nthuša gore ke hwetše mošomo o mokaone wo o bego o dira gore ke kgone go phela gabotse le go hwetša nako ya go mo hlankela. Ge go hlankela Jehofa go ka tla pele maphelong a rena, ka dinako tše dingwe re ka ba le tšhelete e nnyane ya go kgona go itlhokomela eupša yena o tlo dula a re hlokometše.” Ge re ka tshepa keletšo yeo Jehofa a re neago yona le ditshepišo tšeo a re fago tšona re tlo dula re sepela ka tumelo ebile o tlo re šegofatša.

GE O KGETHA MOTHO YO O TLAGO GO NYALANA LE YENA

10. Ke’ng seo se ka dirago gore re sepele ka go bona ge re nyaka motho yo re tlago go nyalana le yena?

10 Lenyalo ke mpho yeo e tšwago go Jehofa ebile ga se phošo go nyaka o nyala. Ge eba kgaetšedi a nyaka go nyalwa, a ka lebelela tsela yeo ngwanabo rena a phelago ka yona, a bogegago ka yona, a tumilego ka yona, a dirišago tšhelete ka yona, ge eba a thuša ba gabo goba o mo dira gore a ikwe bjang. b Dilo tšeo ka moka di bohlokwa. Eupša ge a ka nagana ka tšona feela, gona gore o sepela ka go bona.

11. Re ka bontšha bjang gore re sepela ka tumelo ge re kgetha motho yo re tlago go nyalana le yena? (1 Bakorinthe 7:39)

11 Jehofa o thaba kudu ge bana babo rena le dikgaetšedi ba theetša keletšo ya gagwe ge ba kgetha motho yo ba tlago go nyalana le yena. Ka mohlala, ba latela keletšo yeo e rego ba fete “lebaka la bofsa” pele ba ka thoma go ratana. (1 Bakor. 7:36) Ba nagana le ka dika tšeo Jehofa a rego di tla dira gore monna goba mosadi e be yo a go swanelago. (Die. 31:10-13, 26-28; Baef. 5:33; 1 Tim. 5:8) Ge eba motho yo e sego Hlatse ya Jehofa a ba bontšha gore o nyaka go ratana le bona, ba diriša keletšo yeo e lego go 1 Bakorinthe 7:39 (Bala.) yeo e rego le nyaleng “feela Moreneng.” Ba dula ba sepela ka tumelo ba tseba gore Jehofa o tlo ba hlokomela.—Ps. 55:22.

12. Re ithuta’ng mohlaleng wa kgaetšedi yo a bitšwago Rosa?

12 Nagana ka kgaetšedi Rosa, yo e lego mmulamadibogo nageng ya Colombia. Monna yo mongwe yo e bego e se Hlatse ya Jehofa, yo a bego a šoma le yena, o ile a thoma go mmontšha gore o nyaka go ratana le yena. Rosa le yena o be a kgahlwa ke monna yoo. O re: “Monna yoo o be a kgahliša. O be a ithaopela go thuša batho ba lefelong la gabo ebile a na le mekgwa e mebotse. Ke be ke rata le tsela yeo a bego a ntshwara ka yona. O be a na le dika tšeo ke nyakago gore monna yoo nka nyalanago le yena a be le tšona, eupša e be e se Hlatse.” O tšwela pele ka gore: “Ke ile ka lekega go ratana le yena ka gobane e be e le motho yoo ke tlogago ke mohloka. Ka nako yeo ke be ke lewa ke bodutu ebile ke nyaka go nyalwa, eupša go se na motho yo nka ratanago le yena ka phuthegong.” Rosa ga se a no sepela ka go bona. O ile a ipotšiša kamoo segwera sa gagwe le Jehofa se tla bago ka gona ge a ka ratana le monna yoo. O ile a sesa boledišana le yena ke moka a swarega ka go hlankela Jehofa. O ile a ya Sekolong sa Baebangedi ba Mmušo gomme gona bjale o hlankela e le mmulamadibogo yo a kgethegilego. Rosa o re: “Jehofa o dirile gore ke thabe kudu.” Le ge go se bonolo go sepela ka tumelo, o ka se itshole ge o ka dira bjalo.

GE RE HWETŠA TLHAHLO YEO E TŠWAGO GO MOKGATLO

13. Re ka dira’ng ge re hwetša tlhahlo yeo e tšwago go mokgatlo?

13 Bagolo, balebeledi ba tikologo le ofisi ya lekala goba Sehlopha se Bušago, gantšhi ba re nea tlhahlo yeo e re thušago go hlankela Jehofa. Ka dinako tše dingwe re ka no se kwešiše tlhahlo yeo re e hwetšago. Re ka ipotšiša ge eba tlhahlo yeo e tlo re hola. Re ka thoma le go nagana ka mafokodi ao bana babo rena bao ba re neago tlhahlo ba nago le ona.

14. Re ka thušwa ke’ng gore re sepele ka tumelo ge re hwetša tlhahlo yeo e tšwago go mokgatlo? (Baheberu 13:17)

14 Ge re sepela ka tumelo, re a tseba gore Jehofa ke yena a hlahlago mokgatlo wa gagwe ebile o re tseba gabotse. Ge re ka gopola seo, re tlo kwa tlhahlo yeo re e hwetšago ntle le go ngongorega. (Bala Baheberu 13:17.) Re a tseba gore ge re ekwa re tlo dira gore ka phuthegong go be le botee. (Baef. 4:2, 3) Re tshepa Jehofa ebile re a tseba gore le ge bana babo rena bao ba etelelago pele ba sa phethagala, Jehofa o tlo re šegofatša ge re ka ba kwa. (1 Sam. 15:22) Jehofa o tlo dumelela gore go be le diphetogo ge eba tlhahlo e itšego e ka swanelwa ke gore e fetošwe.—Mika 7:7.

15-16. Ke’ng seo se ilego sa thuša ngwanabo rena yo mongwe gore a sepele ka tumelo le ge a be a belaela tlhahlo yeo a e hweditšego? (Bona le seswantšho.)

15 Ekwa ka mohlala woo o bontšhago kamoo re ka holegago ka gona ge re ka sepela ka tumelo. Le ge leleme la Sepanishi e le lona le bolelwago kudu nageng ya Peru, batho ba bantšhi ba bolela maleme a mangwe ao a bolelwago nageng yeo. Sequechua ke le lengwe la maleme ao. Bana babo rena le dikgaetšedi bao ba bolelago Sequechua, ba ile ba fetša mengwaga e mentšhi ba nyaka batho bao ba bolelago leleme leo tšhemong ya gabo bona. E le gore bana babo rena ba bontšhe gore ba kwa melao ya mmušo, ba ile ba fetoša tsela yeo ba šomago ka yona gore ba hwetše batho. (Baroma 13:1) Ba bangwe ba ile ba ipotšiša ge eba ba tla kgona go hwetša batho. Bana babo rena ba ile ba lemoga gore Jehofa o šegofatša maiteko ao ba a dirago a go hwetša batho ba go bolela Sequechua ge ba diriša ditšhišinyo tšeo ba di hweditšego.

16 Ngwanabo rena Kevin, yo e lego mogolo phuthegong ya go bolela Sequechua e be e le yo mongwe wa batho bao ba bego ba tshwenyegile. O re: “Ke ile ka ipotšiša gore, ‘re tlo hwetša bjang batho ba go bolela Sequechua?’” Kevin o ile a dira’ng? O re: “Ke ile ka gopola lengwalo la Diema 3:5, gomme ka naganišiša le ka Moshe. Jehofa o ile a mo nea tlhahlo yeo e bego e bonagala e sa kwagale. O ile a laela Moshe gore a etelele setšhaba sa Isiraele pele ge ba etšwa nageng ya Egepeta gomme ba eya lewatleng le lehwibidu, moo go bego go bonagala ba ka se kgone go tšhabela Baegepeta ge ba be ba ba kitimiša. Moshe o ile a theetša gomme Jehofa a mo šegofatša ka tsela e makatšago.” (Ek. 14:1, 2, 9-11, 21, 22) Kevin o ile a ikemišetša go leka mekgwa e mengwe ya go bolela ditaba tše dibotse. Go bile le mafelelo afe? O re: “Ke ile ka makatšwa ke tsela yeo Jehofa a re šegofaditšego ka yona. Re be re kgona go fetša nako e ntšhi re sepela ge re le tšhemong ebile ka dinako tše dingwe re no hwetša batho ba sego kae ba go bolela Sequechua. Gona bjale re šoma kudu tšhemong tšeo re hwetšago batho ba go bolela Sequechua. Go dira bjalo go ile gwa re thuša gore re kgone go thoma dipoledišano le batho, re be le maeto a go boela re be re hwetše batho bao re ithutago Beibele le bona. Go ile gwa ba le batho ba bantšhi bao ba tlago dibokeng.” Ge re sepela ka tumelo Jehofa o tlo dula a re putsa.

Batho ba bantšhi ba ile ba ba bontšha bana ba bao rena moo ba ka hwetšago batho ba go bolela leleme la Sequechua (Bona dirapa 15-16)


17. Re ithutile’ng sehlogong se?

17 Re kwele ka dilo tše tharo tšeo di ka re thušago gore re ithekge ka Jehofa ge re dira diphetho tše bohlokwa. Re swanetše go dira diphetho tšeo di kgahlišago Jehofa bophelong bja rena ka moka go swana le ge re kgetha dilo tšeo re ithabišago ka tšona, dilo tšeo re di dirago ge re iketlile, diphetho tšeo re di dirago mabapi le dithuto le tsela yeo re godišago bana ka yona. Diphetho tšeo re di dirago di swanetše go bontšha gore re sepela ka tumelo e sego ka go bona, ebile di tlo re thuša gore re tiiše segwera sa rena le Jehofa, re theetše keletšo ya gagwe le go tshepa gore o tlo dula a re hlokomela. Ge re dira bjalo re tlo kgona go “latela Jehofa Modimo wa rena go ya go ile.”—Mika 4:5.

KOPELO 156 Ka Tumelo, re na le Matla

a Maina a mangwe a fetotšwe.

b Serapa se se bolela ka kgaetšedi yo a nyakago go nyalwa, eupša keletšo yeo go bolelwago ka yona e ka hola le ngwanabo rena yo a nyakago go nyala.