Diriša Matla a Leleme la Gago Gabotse
“Anke dipolelo tša molomo wa ka . . . e be tše di kgahlišago pele ga gago, wena Jehofa.”—PSALME 19:14.
DIKOPELO: 82, 77
1, 2. Ke ka baka la’ng Beibele e bapiša go bolela le mollo?
KA 1871, mollo wa hlaga o ile wa thoma dithokgweng tša Wisconsin, kua United States. O ile wa tšwa taolong gateetee gomme wa fiša dihlare tše e ka bago tše dibilione tše pedi. Batho ba fetago 1 200 ba ile ba bolawa ke mollo woo. Ge e le gabotse, ga go na naga e nngwe yeo go yona batho ba bantši ba ilego ba bolawa ke mollo go feta ba nageng ye. Go bonagala dihlasenyana tšeo di bakilwego ke maotwana a diterene tšeo di bego di feta dithokgweng tšeo e le tšona di bakilego mollo woo o mogolo. Seo se re gopotša ka temana ya Beibele yeo e rego: “Bonang gore go nyakega mollo o monyenyane bjang go tšhuma sethokgwa se segolo!” (Jakobo 3:5) Ke ka baka la’ng mongwadi wa Beibele e lego Jakobo a boletše mantšu a?
2 Jakobo o a re hlalosetša. O re: “Leleme ke mollo.” (Jakobo 3:6) Lentšu “leleme” le šupa go bokgoni bja rena bja go bolela. Go fo swana le mollo, seo re se bolelago se ka baka tshenyo e kgolo kudu. Mantšu a rena a ka kgoma ba bangwe ka tsela e botse goba e mpe. Le gona Beibele e re botša gore seo re se bolelago se ka phediša ba bangwe goba sa ba bolaya. (Diema 18:21) Eupša na seo se ra gore ga se ra swanela go bolela le ba bangwe feela ka gobane re ka ba kgopiša? Aowa. Re ka se kgaotše go diriša mollo feela ka gobane re tšhaba gore o ka re tšhuma. Go e na le moo, re ba šedi ge re o diriša. Ka mohlala, re ka diriša mollo go apea, go ruthela le go bonega. Ka tsela e swanago, ge e ba re eba šedi ge re bolela, re ka diriša bokgoni bjo go godiša Jehofa le go hola ba bangwe.—Psalme 19:14.
3. Ke dilo dife tše tharo tšeo di tlago go re thuša go kgothatša ba bangwe ge re bolela?
3 Jehofa o re neile bokgoni bja go botša ba bangwe dilo tšeo re di naganago le maikwelo a rena, e ka ba ka go bolela goba ka go diriša diatla. Ka gona re ka diriša bjang mpho ye e kgahlišago go kgothatša ba bangwe? (Bala Jakobo 3:9, 10.) Re swanetše go tseba nako ya maleba ya go bolela, seo re swanetšego go se bolela le kamoo re swanetšego go se bolela ka gona.
RE SWANETŠE GO BOLELA NENG?
4. Ke neng moo re sa swanelago go bolela?
4 Ka dinako tše dingwe ke mo gobotse go se bolele. Beibele e re go na le “nako ya go homola.” (Mmoledi 3:7) Ka mohlala, re a homola ge ba bangwe ba bolela go bontšha gore re a ba hlompha. (Jobo 6:24) Le gona ga re bolele ka ditaba tša ba bangwe tšeo batho ba bangwe ba sa swanelago go di tseba. (Diema 20:19) E bile ge motho yo mongwe a re galefiša, re tla ba re bontšha bohlale ge re ka dula re išitše maswafo fase gomme ra se bolele selo.—Psalme 4:4.
5. Re ka bontšha Jehofa bjang gore re leboga ge a re neile bokgoni bja go bolela?
5 Eupša go na le dinako tšeo ka tšona e lego mo gobotse go bolela. (Mmoledi 3:7) Go na le nako ya go tumiša Jehofa, ya go kgothatša ba bangwe, ya go bolela kamoo re ikwago ka gona le ya go botša ba bangwe dilo tšeo re di nyakago. (Psalme 51:15) E bile ge e ba re diriša bokgoni bja rena bja go bolela ka tsela ye, re bontšha Jehofa gore re leboga mpho ye yeo a re neilego yona. Ka tlwaelo, ge mogwera wa rena a re nea mpho e botse, re nyaka go e diriša gabotse ka mo re ka kgonago.
6. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re kgethe nako e botse ya go bolela?
6 Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re kgethe nako e botse ya go bolela? Diema 25:11 e re: “Lentšu leo le bolelwago ka nako e swanetšego le swana le diapola tša gauta sebjaneng sa silifera.” Diapola tša gauta ke tše dibotse, eupša di tla ba botse le go feta ge di beilwe lefelong la mmala wa silifera. Ka mo go swanago, re ka ba re na le selo se sebotse seo re nyakago go se botša motho yo a itšego. Eupša ge e ba re kgetha nako e botse ya go bolela, re ka thuša motho yoo le go feta. Re ka dira se bjang?
7, 8. Bana babo rena ba Japane ba ile ba ekiša Jesu bjang?
7 Ge re ka bolela le batho ka nako e fošagetšego, ba ka no se re kwešiše goba ba se amogele seo re ba botšago sona. (Bala Diema 15:23.) Ka mohlala, ka March 2011, tšhišinyego ya lefase le tsunami di ile tša senya metse e mentši ka bohlabela bja Japane. Batho ba e ka bago ba 15 000 ba ile ba hwa. Gaešita le ge Dihlatse tše dintši tša Jehofa di be di lobile malapa le bagwera, di be di nyaka go diriša Beibele go thuša ba bangwe bao le bona ba bego ba le maemong a swanago. Eupša bana babo rena ba be ba tseba gore ba bantši ba batho bao e be e le Mabuddha le gore ba be ba sa tsebe gakaalo ka Beibele. Ka gona go e na le gore ba botše batho bao ka tsogo ya bahu ka yona nako yeo, ba ile ba ba homotša le go ba hlalosetša lebaka leo ka lona dilo tše bjalo di diragalelago batho ba go loka.
8 Bana babo rena bao ba ile ba ekiša Jesu. Jesu o be a tseba nako ya go homola, eupša gape a tseba le nako ya go bolela. (Johane 18:33-37; 19:8-11) Le gona o be a letela nako ya maleba gore a rute barutiwa ba gagwe dilo tše itšego. (Johane 16:12) Bana babo rena ba Japane ba ile ba emela nako ya maleba ya go botša batho ka tsogo. Nywaga e mebedi le seripa ka morago ga tsunami, ba ile ba nea batho pampišana ya Na Ruri Bahu ba ka Phela Gape? Batho ba bantši ba ile ba amogela pampišana yeo gomme ya ba homotša. Le rena re swanetše go nagana ka setšo le ditumelo tša batho ba tšhemong ya gabo rena e le gore re tsebe nako ya maleba ya go boledišana le bona.
Ga se ra swanela go fela pelo le gona re nyake nako ya maleba yeo batho ba tlago go re theetša
9. Ke maemong afe a mangwe moo re ka letelago nako ya maleba ya go bolela?
9 Ke maemong afe a mangwe moo re swanetšego go letela nako ya maleba ya go bolela? A re re motho yo a itšego o bolela selo seo se re kgopišago. Go e na le gore re mo arabe le semeetseng gomme ra bolela mantšu a bošilo, re tla ba re le bohlale ge re ka emanyana gomme ra ipotšiša gore: ‘Na motho yo o boletše seo ka boomo? Na ruri go a hlokagala gore ke yo boledišana le yena ka seo a se boletšego?’ Go ka ba kaone kudu gore o se ke wa bolela selo. Eupša ge e ba o na le lebaka le le kgwagalago la gore o bolele le yena, o swanetše go emanyana go fihlela o theošitše maswafo. (Bala Diema 15:28.) Goba o ka ba o nyaka go kgothaletša ditho tša lapa tšeo e sego Dihlatse gore di ithute ka Jehofa. O se ke wa fela pelo, naganišiša gabotse ka seo o tlago go se bolela gomme o letele nako ya maleba yeo ba tlago go go theetša.
KE ENG SEO RE SWANETŠEGO GO SE BOLELA?
10. (a) Ke ka baka la’ng re swanetše go kgetha mantšu ge re bolela? (b) Re swanetše go phema polelo ya mohuta mang?
10 Seo re se bolelago se ka kgothatša ba bangwe goba sa senya ditaba. (Bala Diema 12:18.) Batho ba bantši lefaseng le la Sathane ba diriša “polelo e galakago” yeo e etšago “mesebe” goba “tšhoša” ka gobane ba nyaka go kweša ba bangwe bohloko le go ba kgopiša. (Psalme 64:3) Ba bantši ba ithuta polelo e bjalo dimobing tšeo ba di bogelago le thelebišeneng. Eupša Bakriste ba ka se bolele selo le ge e le sefe seo se tla kwešago ba bangwe bohloko, gaešita le go dira metlae ka sona. Ga se phošo go dira metlae, e bile e ka dira gore seo re se bolelago se kgahliše. Eupša ga se ra swanela go bolela dilo tšeo di hlabago ba bangwe, ke gore, ra bolela selo seo se tla lešago motho yo mongwe dihlong goba go mo kgopiša e le feela gore re segiše ba bangwe. Beibele e laela Bakriste gore ba se ke ba diriša “polelo e gobošago.” Le gona e re: “Anke polelo e bodilego e se ke ya tšwa melomong ya lena, eupša go tšwe feela polelo e botse ya go aga moo go nyakegago, gore e fetišetše se se holago bao ba kwago.”—Baefeso 4:29, 31.
11. Ke’ng seo se ka re thuša go kgetha mantšu a mabotse ge re bolela le ba bangwe?
11 Jesu o rutile gore “molomo o bolela go Mateo 12:34) Se se ra gore dilo tšeo re di bolelago di bontšha ba bangwe seo re lego sona ka pelong. Ka gona ge e ba re rata batho e bile re tshwenyega ka bona, re tla kgetha mantšu a mabotse ge re bolela le bona. Re tla bolela dilo tše dibotse ka bona le go ba kgothatša.
tšwa go se se tletšego pelong.” (12. Ke’ng gape seo se ka re thušago go kgetha mantšu a mabotse ge re bolela le ba bangwe?
12 Go nyakega maiteko gore re hwetše mantšu a mabotse ge re bolela. Gaešita le ge Kgoši Solomone a be a le bohlale, o be “a naganišiša e bile a nyakišiša” e le gore seo a bego a se ngwala e be se se nepagetšego le go kgahla babadi. (Mmoledi 12:9, 10) Ke’ng seo se ka re thušago go tseba seo re ka se bolelago? Re ka bala Beibele le dikgatišo tša rena tše di theilwego Beibeleng gore re hwetše mekgwa e mefsa ya go bolela le ba bangwe. Re ka ithuta ditlhaloso tša mantšu ao re sa a kwešišego. Le gona re ka ithuta ka mohlala wa Jesu gomme ra ithuta kamoo re ka bolelago le ba bangwe ka tsela yeo e ba thušago. Jesu o be a tseba gabotse seo a swanetšego go se bolela ka gobane Jehofa o mo rutile kamoo a ka “[arabago] yo a lapilego ka lentšu.” (Jesaya 50:4) Le gona go bohlokwa gore re nagane kamoo mantšu a rena a tlago go kgoma ba bangwe. (Jakobo 1:19) Re ka ipotšiša gore: ‘Ge nka bolela mantšu a, na motho yo o tla kwešiša seo ke lekago go mmotša sona? Mantšu a ka a tla mo swara bjang?’
13. Ke ka baka la’ng re swanetše go bolela le ba bangwe ka tsela yeo ba tla re kwešišegago?
13 Kua Isiraele go be go letšwa diphalafala go lemoša batho ka ditiragalo tše itšego. Modumo o mongwe wa phalafala e be e le wa go tsebiša batho gore ba kgobokane. Modumo o mongwe o be o lemoša madira gore a hlasele. Nagana ka seo se ka bego se ile sa diragalela madira ge nkabe modumo wa phalafala o sa ka wa kwagala! Beibele e swantšha modumo o kwagalago gabotse wa phalafala le mantšu ao a kwešišegago gabonolo. Ge e ba re sa hlalose gabotse seo re se bolelago, batho ba ka gakanega goba ba dumela ditaba dišele. Gaešita le ge re nyaka gore batho ba re kwe gabotse, ga se ra swanela go ba bogale goba go se ba hlomphe.—Bala 1 Bakorinthe 14:8, 9.
14. Ke mohlala ofe wo o bontšhago gore Jesu o be a bolela ka tsela e kwešišegago gabonolo?
14 Go Mateo kgaolo 5 go ya go 7, re hwetša mohlala o mobotse kudu wa kamoo Jesu a ilego a kgetha mantšu ao a kwešišegago gabonolo. Polelong yeo, ga se a ka a leka go kgahliša batho ka go diriša mantšu a thata goba ao a sa hlokagalego. Le gona ga se a ka a bolela dilo tšeo di bego di tla kgopiša ba bangwe. Jesu o be a ruta dilo tša bohlokwa kudu tše di tseneletšego, eupša seo a bego a se bolela se be se kwešišega gabonolo. Ka mohlala, Jesu o be a nyaka go kgodiša barutiwa ba gagwe gore ga go hlokagale gore ba belaele ka seo ba bego ba tla se ja letšatši le letšatši. Ka gona o ile a ba hlalosetša gore Jehofa o fepa dinonyana ka mehla. Ke moka o ile a ba botšiša gore: “Na ga le bohlokwa go di feta?” (Mateo 6:26) Ka mantšu ao a bonolo, Jesu o ile a thuša barutiwa ba gagwe go kwešiša thuto ya bohlokwa le go ba kgothatša.
RE SWANETŠE GO BOLELA LE BA BANGWE BJANG?
15. Ke ka baka la’ng re swanetše go bolela le ba bangwe ka botho?
15 Tsela yeo re bolelago le ba bangwe ka yona e bohlokwa go no swana le seo re se bolelago. Batho ba be ba thabela go theetša Jesu ka gobane o be a bolela “mantšu a mabose,” goba a bolela ka tsela e botho. (Luka 4:22) Ge re bolela le ba bangwe ka botho, ba tla thabela go re theetša gomme ba amogela seo re ba botšago sona. (Diema 25:15) Re tla kgona go bolela le ba bangwe ka botho ge e ba re ba hlompha e bile re naganela maikwelo a bona. Jesu o ile a dira sona seo. Ka mohlala, ge a be a bona lešaba le dira maiteko a go mo theetša, o ile a thabela go fetša nako le lona le go le ruta. (Mareka 6:34) Gaešita le ge batho ba be ba mo roga, ga se a ka a itefeletša.—1 Petro 2:23.
16, 17. (a) Ge re bolela le ditho tša lapa le bagwera, re ka ekiša Jesu bjang? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.) (b) Go bolela ka tsela e botho go ile gwa thuša mma yo mongwe go fihlelela eng?
16 Gaešita le ge re rata malapa a rena le bagwera, re ka bolela le bona gampe ka gobane re ba tlwaetše. Re ka ipotša gore ga go hlokagale gore re kgethe mantšu ge re bolela le bona. Eupša Jesu ga se a ka a bolela gampe le bagwera ba gagwe. Ge ba bangwe ba bona ba be ba ngangišana ka gore yo mogolo ke mang gare ga bona, o ile a ba phošolla ka botho gomme a diriša mohlala wa ngwana go ba thuša go fetoša pono ya bona. (Mareka 9:33-37) Bagolo ba ka ekiša mohlala wa Jesu ka go nea ba bangwe keletšo ka botho.—Bagalatia 6:1.
17 Gaešita le ge motho yo a itšego a bolela selo seo se re kgopišago, re ka boloka khutšo ka gore rena re arabe ka boleta. (Diema 15:1) Ka mohlala, ngwana yo a lego mahlalagading wa mma yo a se nago monna o be a dira dilo tše mpe ka sephiring a dutše a hlankela Jehofa. Ke moka kgaetšedi wa phuthegong ya bona o ile a kwela mma yoo bohloko gomme a re go yena: “Ke maswabi gore o paletšwe ke go godiša ngwana wa gago gabotse.” Mma yoo o ile a ema ganyenyane gomme a re: “Ke therešo gore gona bjale go boima, eupša ge nako e dutše e eya o tla lokiša ditaba. O tle go nna gape ka morago ga Haramagedone; ke gona re tla tsebago ge e ba ke paletšwe.” Ka ge mma yo a ile a dula a theošitše maswafo le go bolela le kgaetšedi yo ka botho, e ile ya tšwela pele e le bagwera. Le gona ngwana yoo o ile a kwa seo mmagwe a se boletšego gomme a kwa le gore mmagwe o sa na le kholofelo go yena ya gore a ka lokiša ditaba. Ka gona o ile a lahla bagwera ba gagwe ba babe, a kolobetšwa gomme ka morago a hlankela Bethele. Go sa šetšwe gore re bolela le bana babo rena, ditho tša lapa goba batho bao re sa ba tsebego, ka mehla mantšu a rena e swanetše go ba “a kgahlišago, a nokilwego ka letswai.”—Bakolose 4:6.
18. Re ka ekiša bjang mohlala wa Jesu ge re bolela le ba bangwe?
18 Go kgona go botša ba bangwe dikgopolo tša rena le maikwelo a rena ke mpho e botse kudu e tšwago go Jehofa. Ge e ba re ekiša mohlala wa Jesu, re tla kgetha nako ya maleba ya go bolela, ra kgetha mantšu ge re bolela gomme ka mehla ra leka go bolela le ba bangwe ka botho. Ka gona anke re dirišeng mantšu a rena go kgothatša ba bangwe le go thabiša Jehofa.