Gana ‘Dilo tša Lefeela’
Gana ‘Dilo tša Lefeela’
“Mo-lata-lefêla ké setlatla.”—DIE. 12:11.
1. Tše dingwe tša dilo tša rena tše bohlokwa ke dife, gomme tsela e phalago tšohle ya go di diriša ke efe?
KA GE re le Bakriste, ka moka ga rena re na le dilo tše bohlokwa tša mehuta e fapa-fapanego. Di ka akaretša go phela gabotse mmeleng le go ba matla, go ba bohlale ka tlhago goba lehumo. Ka ge re rata Jehofa, re thabela go diriša dilo tše bjalo tirelong ya gagwe gomme ka go rialo ra arabela kgothatšong e buduletšwego e rego: “Loba Morêna ka khumô ya xaxo.”—Die. 3:9.
2. Beibele e nea temošo efe mabapi le dilo tša lefeela, gomme temošo ye e šoma bjang ka kgopolo ya kgonthe?
2 Ka lehlakoreng le lengwe, Beibele e bolela gape ka dilo tša lefeela gomme e re lemoša kgahlanong le go senya dilo tšeo re nago le tšona e le ge re leka go phegelela dilo tšeo tša lefeela. Tabeng ye, ela hloko mantšu a Diema 12:11 a rego: “Mo-lema-thšemo-y’axwe ó tlo ja boxôbê; mo-lata-lefêla ké setlatla.” Ga go thata go bona kamoo seema seo se šomago ka gona ka tsela ya kgonthe. Ge e ba monna a fetša nako ya gagwe le matla a šoma ka thata bakeng sa go hlokomela lapa la gagwe, o na le sebaka se sebotse sa go ikwa a šireletšegile. (1 Tim. 5:8) Lega go le bjalo, ge e ba a senya dilo tša gagwe ka go phegelela dilo tša lefeela, o bontšha gore “ké setlatla,” e lego go se be le kahlolo e leka-lekanego le go se tsebe moo a yago gona. Gantši kudu monna yo bjalo o tla ikhwetša a diila.
3. Temošo ya Beibele mabapi le dilo tša lefeela e šoma bjang borapeding bja rena?
3 Lega go le bjalo, go thwe’ng ge e ba re diriša molao wa motheo wa seema se borapeding bja rena? Seo se tla ra gore re lemoga gore Mokriste yo a hlankelago Jehofa ka mafolofolo le ka potego o ba le tšhireletšego ya kgonthe. A ka kgodišega gore Modimo o tla mo šegofatša gona bjale a ba a ba le kholofelo e sa šišinyegego ka bokamoso. (Mat. 6:33; 1 Tim. 4:10) Lega go le bjalo, Mokriste yo a šitišwago ke dilo tša lefeela o dira gore tswalano ya gagwe le Jehofa gotee le ditebelelo tša bophelo bjo bo sa felego di be kotsing. Re ka phema seo bjang? Re swanetše go lemoga dilo ‘tša lefeela’ maphelong a rena gomme re hlagolele boikemišetšo bja go di gana.—Bala Tito 2:11, 12.
4. Ka kakaretšo, dilo tša lefeela ke’ng?
4 Bjale, dilo tša lefeela ke’ng? Ka kakaretšo, e ka ba selo le ge e le sefe seo se re šitišago go hlankela Jehofa ka moya ka moka. Ka mohlala, di ka akaretša mehuta e sa swanego ya boitapološo. Ke therešo gore boitapološo bo na le nako ya bjona. Eupša ge re fetša nako e ntši kudu boitapološong mola re hlokomologa mediro yeo e tswalanago le borapedi bja rena, boiketlo bo fetoga bja lefeela, bja kgoma boemo bja rena bja moya gampe. (Mmo. 2:24; 4:6) Go phema seo, Mokriste o hlagolela teka-tekano, a lebelela ka kelohloko gore o diriša bjang nako ya gagwe e bohlokwa. (Bala Bakolose 4:5.) Lega go le bjalo, go na le dilo tša lefeela tšeo di lego kotsi kudu go feta boitapološo. Tše dingwe tša tšona ke medimo ya maaka.
Gana Medimo ya Lefeela
5. Gantši Beibele e diriša lentšu ‘lefeela’ ka tsela efe?
5 Seo se tsošago kgahlego ke gore ditemaneng tše dintši tša Beibele moo lentšu ‘lefeela’ le tšwelelago, le dirišwa go medimo ya maaka. Ka mohlala, Jehofa o boditše Baisiraele gore: “Le se kê la itirêla medimo [“ya lefeela,” NW]; Le se kê la bá la bea seswanthšô se se betlilwexo ka kwata, le xe e le thololo ya lefsika, ’me la di khunamêla.” (Lef. 26:1) Kgoši Dafida o ngwadile gore: “Morêna ké Yêna Moxolo, Mmoifya mo xo medimo yohle. Xobane ka moka medimo ya dithšaba e fo ba medimo; Xe e le Morêna, ó dirile maxodimo.”—1 Kor. 16:25, 26.
6. Ke ka baka la’ng medimo ya maaka e le ya lefeela?
6 Bjalo ka ge Dafida a bontšhitše, re dikologilwe ke bohlatse bja bogolo bja Jehofa. (Ps. 139:14; 148:1-10) Ruri e be e le tokelo go Baisiraele go ba kgweranong le Jehofa! E bile bošilo gakaakang go mo furalela le go khunamela diswantšho tše betlilwego le dikokwane tše kgethwa! Nakong ya mathata, medingwana ya bona ya maaka e itlhatsetše e le ya lefeela, e se na matla a go itšhireletša go se sa bolelwa ka go šireletša barapedi ba yona.— Baa. 10:14, 15; Jes. 46:5-7.
7, 8. Ke bjang “Mahumo” a ka bago bjalo ka modimo?
7 Dinageng tše dintši lehono, batho ba sa dutše ba rapela diswantšho tše di dirilwego ke batho, gomme medimo e bjalo e fo ba e le ya lefeela gona bjale go fo swana le ge e be e le bjalo nakong e fetilego. (1 Joh. 5:21) Lega go le bjalo, go na le dilo tše dingwe tšeo Beibele e di hlalosago e le medimo, eupša e se ya diswantšho. Ka mohlala, ela hloko mantšu a a Jesu: “Ga go yo a ka bago lekgoba la marena a mabedi; gobane o tla hloya yo mongwe a rata yo mongwe, goba o tla kgomarela yo mongwe a nyatša yo mongwe. Le ka se be makgoba a Modimo le a Mahumo.”—Mat. 6:24.
8 Ke bjang “Mahumo” a ka bago bjalo ka modimo? Ka mohlala, nagana ka lefsika leo le lego kua nageng Isiraeleng ya bogologolo. Lefsika leo le ka dirišetšwa go aga ntlo goba morako. Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba le be le beilwe bjalo ka “thololo ya lefsika,” le be le e-ba tšhitišo go batho ba Jehofa. (Lef. 26:1) Ka mo go swanago, tšhelete le yona e ka dirišwa ka tsela e swanetšego. Re e nyakela feela go phela, e bile re ka e diriša gabotse tirelong ya Jehofa. (Mmo. 7:12; Luka 16:9) Eupša ge e ba re etiša go tsoma tšhelete pele ga tirelo ya rena ya Bokriste, tšhelete e feleletša ka go ba modimo go rena. (Bala 1 Timotheo 6:9, 10.) Lefaseng le, moo batho ba lebelelago go phegelela lehumo go le bohlokwa kudu, re swanetše go kgonthišetša gore re dula re e-na le pono e leka-lekanego tabeng ye.—1 Tim. 6:17-19.
9, 10. (a) Mokriste o lebelela thuto bjang? (b) Kotsi ya thuto e phagamego ke efe?
9 Mohlala o mongwe wa selo se se nago le mohola seo se ka fetogago sa lefeela ke thuto ya lefase. Re nyaka gore bana ba rena ba be le thuto e lekanego e le gore ba ka kgona go phela gabotse. Se bohlokwa le go feta, Mokriste yo a nago le thuto e lekanego o kgona go bala Beibele ka kwešišo, go nea mabaka a go ba gona ga mathata a itšego le go fihlelela diphetho tše di kwagalago gotee le go ruta ditherešo tša Beibele ka tsela e kwagalago le e kgodišago. Go hwetša thuto e botse go nyaka nako, eupša ke nako yeo e dirišwago gabotse.
10 Lega go le bjalo, go thwe’ng ka thuto e phagamego yeo e hwetšwago kholetšheng goba yunibesithing? Se ka kakaretšo se lebelelwa se le bohlokwa bakeng sa go dira gore motho a atlege. Lega go le bjalo, bontši bja bao ba phegelelago thuto e bjalo ba feleletša ba e-na le menagano e tletšego ka dikgopolo tše di gobatšago. Thuto e bjalo e senya nywaga e nago le mohola ya bofsa yeo e ka dirišwago gabotse kudu tirelong ya Jehofa. (Mmo. 12:1) Mohlomongwe ga go makatše gore dinageng tšeo ba bantši ba hweditšego thuto e bjalo, ke batho ba sego kae feela bao ba dumelago go Modimo. Go e na le go lebelela mehuteng e tšwetšego pele ya thuto lefaseng le, Mokriste o bota Jehofa.—Die. 3:5.
O se ke wa Dumelela Dikganyogo tša Nama di Fetoga Modimo
11, 12. Ke ka baka la’ng Paulo a ile a bolela ka ba bangwe gore: “Modimo wa bona ke mpa ya bona”?
11 Lengwalong la gagwe le le yago go Bafilipi, moapostola Paulo o bolela ka selo se sengwe seo se ka fetogago modimo. O bolela ka ba bangwe bao e kilego ya ba badumedi-gotee le yena gomme o re: “Go na le ba bantši bao ke bego ke fela ke ba bolela gantši eupša bjale ke ba bolela ke lla, bona bao ba sepelago e le manaba a kota ya tlhokofatšo ya Kriste, gomme pheletšo ya bona ke tshenyego, modimo wa bona ke mpa ya bona, . . . gomme menagano ya bona e dilong tša lefaseng.” (Bafil. 3:18, 19) Mpa ya motho e ka fetoga modimo bjang?
12 Go bonagala eka bathong bao ba tlwaelanego le Paulo, tumo ya go nwelela dikganyogong tša nama e ile ya thoma go ba bohlokwa kudu go feta go hlankela Jehofa ba e-na le Paulo. Ba bangwe ba ka ba ba ile ba feteletša dijong goba dinong go fihla bokgoleng bja bojagobe goba botagwa. (Die. 23:20, 21; bapiša le Doiteronomio 21:18-21.) Ba bangwe ba ka ba ba kgethile go diriša ka botlalo dibaka tšeo ba bego ba e-na le tšona lefaseng la lekgolong la pele la nywaga gomme ka go rialo ba šitišwa go hlankela Jehofa. Anke re se keng ra dumelela kganyogo ya seo go thwego ke bophelo bjo bobotse e dira gore re goge maoto tirelong ya rena ya moya ka moka go Jehofa.—Bakol. 3:23, 24.
13. (a) Go duma tša ba bangwe ke’ng, gomme Paulo o go hlalositše bjang? (b) Re ka phema go duma tša ba bangwe bjang?
13 Boemong bjo bongwe, Paulo o boletše gape ka borapedi bja maaka. O ngwadile gore: “Ka gona, bolayang ditho tša lena tša mmele tše di lego lefaseng mabapi le bootswa, go se hlweke, kganyogo ya botona le botshadi, kganyogo e gobatšago le go duma tša ba bangwe, e lego borapedi bja medimo ya diswantšho.” (Bakol. 3:5) Go duma tša ba bangwe ke kganyogo e matla ya go kganyoga selo seo e sego sa rena. E ka ba go kganyoga dilo tše di bonagalago. Go ka akaretša le kganyogo e sa swanelago ya dikopano tša botona le botshadi. (Ek. 20:17) Na ga se mo go kwagalago go nagana gore dikganyogo tše bjalo di swana le medimo ya diswantšho, e lego go rapela medimo ya maaka? Jesu o dirišitše tlhaloso e kwagalago go bontšha kamoo go lego bohlokwa ka gona go laola dikganyogo tše bjalo tše mpe ka matla a rena ka moka.—Bala Mareka 9:47; 1 Joh. 2:16.
Phafogela Mantšu a Lefeela
14, 15. (a) Ke ‘selo sefe sa lefeela’ seo e ilego ya ba tšhitišo go ba bantši mehleng ya Jeremia? (b) Ke ka baka la’ng mantšu a Moše a be a e-na le mohola?
14 Dilo tša lefeela di ka akaretša mantšu. Ka mohlala, Jehofa o boditše Jeremia gore: “Baporofeta bao ba porofeta maaká ka leina la-ka; xa ba’ rongwa ke Nna; xa ka’ ba laêla selô; xa ke bolele nabô’. Ba Le porofetêla dipônô tša maaká, le bonoxê; ké dilô tša lefêla, le maanô a dipelo tša bôná.” (Jer. 14:14, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Baporofeta bao ba maaka ba be ba re ba bolela ka leina la Jehofa, eupša ba be ba ruta dikgopolo tša bona ka noši, e lego bohlale bja bona ka noši. Ka baka leo, mantšu a bona e be e le “dilô tša lefêla.” A be a se na mohola e bile a bea boemo bja bona bja moya kotsing e le ka kgonthe. Ka 607 B.C.E., bontši bja bao ba ilego ba theetša mantšu a bjalo a lefeela ba ile ba hwa go sa letelwa ba bolawa ke bahlabani ba Babilona.
15 Ka mo go fapanego, Moše o boditše Baisiraele gore: “Le se kê la bá la lebala mantšu á ka moka a ke Le filexo ôna xore e bê bohlatse byo Le tl’o xo bo anêxêla bana ba lena . . . Xobane xa se lentšu le Le ka rexo ké la lefêla; ké byôna bophelô bya lena; ka lôna lentšu lé Le tlo lelefatša bophelô bya lena, Lè le mo naxeng ye Le selaxo noka ya Jorodane la ya xo e tšea.” (Doit. 32:46, 47) Ee, mantšu a Moše a be a buduletšwe ke Modimo. Ka go rialo, a be a e-na le mohola, a le bohlokwa e le ruri bakeng sa go hola setšhaba. Bao ba ilego ba a theetša ba ile ba phela nako e telele gomme ba atlega. Anke re duleng re gana mantšu a lefeela gomme re kgomarele mantšu a therešo ao a nago le mohola.
16. Re lebelela bjang dipolelo tšeo di bolelwago ke bo-rathutamahlale tšeo di lego kgahlanong le Lentšu la Modimo?
16 Na re kwa go bolelwa dilo tša lefeela lehono? Ee. Ka mohlala, bo-rathutamahlale ba bangwe ba bolela gore thuto ya tlhagelelo le dilo tšeo di utollwago ke thutamahlale dikarolong tše dingwe di bontšha gore ga go sa nyakega go dumela go Modimo le gore dilo ka moka di ka hlaloswa go ya ka tshepedišo ya tlhago. Na mantšu a bjalo a boikgodišo a swanetše go re tshwenya? Le gatee! Bohlale bja batho bo fapana le bohlale bja Modimo. (1 Bakor. 2:6, 7) Lega go le bjalo, re a tseba gore ge dithuto tša batho di le kgahlanong le seo se utolotšwego ke Modimo, ka mehla dithuto tša batho ke tšona tšeo di fošagetšego. (Bala Baroma 3:4.) Go sa šetšwe tšwelopele ya tša thutamahlale dikarolong tše dingwe, seo Beibele e se bolelago mabapi le bohlale bja batho e dula e le therešo, e re: “Bohlale bja lefase le ke bošilo go Modimo.” Bohlale bja motho ke lefeela ge bo bapetšwa le bohlale bjo bo ka se kego bja lekanywa bja Modimo.—1 Bakor. 3:18-20.
17. Mantšu a baetapele ba Bojakane le a bahlanogi a swanetše go lebelelwa bjang?
17 Mohlala o mongwe wa mantšu a lefeela o hwetšwa go baetapele ba bodumedi ba Bojakane. Bona ba ba re ba bolela leineng la Modimo, eupša bontši bja dipolelo tša bona ga se bja thewa Mangwalong, gomme seo ba se bolelago ge e le gabotse ke sa lefeela. Bahlanogi le bona ba bolela mantšu a lefeela e bile ba bolela gore ba bohlale kudu go feta “mohlanka yo a botegago le wa temogo” yo a kgethilwego. (Mat. 24:45-47) Lega go le bjalo, bahlanogi ba bolela bohlale bja bona ka noši, gomme mantšu a bona ke a lefeela, e bile a ka ba tšhitišo go motho le ge e le ofe yo a ka ba theetšago. (Luka 17:1, 2) Re ka phema bjang go arošwa ke bona?
Kamoo Mantšu a Lefeela a ka Ganwago ka Gona
18. Re ka diriša keletšo e hwetšwago go 1 Johane 4:1 ka ditsela dife?
18 Moapostola Johane yo a tšofetšego o neile keletšo e botse tabeng ye. (Bala 1 Johane 4:1.) Ka go dumelelana le keletšo ya Johane, ka mehla re kgothaletša bao re kopanago le bona modirong wa boboledi gore ba leke seo ba se rutilwego ka go se bapetša le Beibele. Ye ke tekanyetšo e botse le go rena. Ge re e-kwa polelo le ge e le efe yeo e swayago therešo diphošo goba yeo e bolelago gampe ka phuthego, bagolo goba ngwanabo rena le ge e le ofe, ga re fo e amogela. Go e na le moo, re ipotšiša gore: “Na motho yo a phatlalatšago taba ye o dira dilo ka go dumelelana le seo Beibele e se bolelago? Na dikanegelo goba dipolelo tše di godiša morero wa Jehofa? Na di godiša khutšo ya phuthego?” Selo le ge e le sefe seo re se kwago se se senyago borwarre bja rena go e na le go bo aga ke sa lefeela.—2 Bakor. 13:10, 11.
19. Bagolo ba kgonthišetša bjang gore mantšu a bona ga se a lefeela?
19 Ge go tliwa tabeng ya mantšu a lefeela, bagolo le bona ba ithuta thuto e bohlokwa. Neng goba neng ge ba bitšwa gore ba tle ba nee keletšo, ba gopola mafokodi a bona gomme ga ba kitimele go nea keletšo e tšwago feela tsebong ya bona. Ka mehla ba swanetše go tsopola seo Beibele e se bolelago. Tekanyetšo e kwagalago bakeng sa bagolo e hwetšwa mantšung a moapostola Paulo a rego: “Le se ke la fetela ka kua ga dilo tše di ngwadilwego.” (1 Bakor. 4:6) Bagolo ga ba fetele ka kua ga dilo tše di ngwadilwego ka Beibeleng. Le gona ge re e nabiša, ga ba fetele ka kua ga keletšo e theilwego Beibeleng yeo e ngwadilwego dikgatišong tša mohlanka yo a botegago le wa temogo.
20. Re thušwa ka ditsela dife gore re gane dilo tša lefeela?
20 Dilo tša lefeela—e ka ba “medimo,” mantšu goba selo se sengwe—di gobatša kudu. Ka baka leo, ka mehla re rapela Jehofa gore a re thuše go di lemoga, e bile re tsoma tlhahlo ya gagwe mabapi le kamoo re ka di ganago ka gona. Ge re dira bjalo, ge e le gabotse re bolela gotee le mopsalme gore: “Lahliša mahlô a-ka xo bôxêla tša lefêla, O mphedišê ka ’tsela tša xaxo.” (Ps. 119:37) Sehlogong se se latelago, re tla tšwela pele re ahla-ahla mohola wa go amogela tlhahlo ya Jehofa.
[Na o ka Hlalosa?]
• Ka kakaretšo, ke ‘dilo dife tša lefeela’ tšeo re swanetšego go di gana?
• Re ka phema bjang go fetoša tšhelete modimo?
• Ke ka tsela efe dikganyogo tša nama di ka bago medimo ya diswantšho?
• Re ka gana bjang mantšu a lefeela?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 3]
Baisiraele ba ile ba kgothaletšwa go ‘lema tšhemo ya bona,’ e sego go phegelela dilo tša lefeela
[Seswantšho go letlakala 5]
O se ke wa dumelela kganyogo ya dilo tše di bonagalago e dira gore o goge maoto tirelong ya Jehofa
[Seswantšho go letlakala 6]
Mantšu a bagolo a ka ba le mohola kudu