Na Beibele e Tletše ka Dithibelo?
Na Beibele e Tletše ka Dithibelo?
LESOGANA la kua Finland le anega ka gore: “Ge ke be ke sa le ngwana ga se ka rutwa ka ditekanyetšo tša Beibele. Le Modimo ga se ka kwa go bolelwa ka yena.” Maemo a bjalo ke ao a tlwaelegilego lehono. Batho ba bantši, kudu-kudu bafsa ba nagana gore Beibele e tloga e fetilwe ke nako le gore dikeletšo tša yona di thibela kudu. Ba bangwe ba lebelela bao ba ratago go latela Beibele e le ba ba gateleditšwego bao maphelo a bona a imetšwago ka dithibelo le ditaelo. Ka baka leo, ba bantši ba bona go le kaone go tlogela Beibele e dutše dirakeng tša dipuku gomme ba ye go tsoma maele lefelong le lengwe.
Pono e bjalo ka Beibele e bakilwe kudu ke pego ya lebaka le letelele ya gore dikereke tša Bojakane di gatelela batho. Ka mohlala, mehleng yeo bo-radihistori ba e bitšago gore ke Mehla ya Pele ga Tlhabologo, Kereke ya Katholika e be e laola mo e ka bago selo se sengwe le se sengwe maphelong a batho. Motho le ge e le ofe yo a bego a ka leka go ganetšana le kereke o be a ipea kotsing ya go hlokofatšwa gaešita le go ka bolawa. Kereke ya Protestanta yeo e ilego ya tšwelela ka morago, le yona e ile ya thibela tokologo ya motho ka noši. Lehono bao ba tlwaelanego le bodumedi bja Protestanta ba gopola dikotlo tše šoro tšeo di tswalanego le dihlopha tšeo tša bodumedi. Ka gona, ka baka la ge dikereke di be di gatelela batho, ba bangwe ka phošo ba ile ba phetha ka gore dithuto tša Beibele di swanetše go ba di gatelela.
Nywaga-kgolong ya lehono, bonyenyane dinageng tše dingwe, dikereke di lahlegetšwe ke matla a tšona a go laola maphelo a batho. Ge go be go thomega ditumelo tša bodumedi bja setšo go ile gwa ba le kgopolo ya gore batho ba na le tokologo ya go itirela phetho mabapi le se se lokilego le se se fošagetšego. Ka mafelelo afe? Ahti Laitinen e lego moprofesara wa tša bosenyi le thuto ya tša leago tša boahlodi, o hlalosa gore: “Go hlompha bolaodi go fokotšegile, le gona kwešišo ya batho ka seo se amogelwago le seo se sa amogelwego e tloga e gakantšha.” Se se makatšago ke gore gaešita le baetapele ba dikereke ba amogetše mokgwa wo wa go nagana. Mopišopo yo a tumilego wa kereke ya Lutere o boletše gore: “Ke tloga ke sa dumelelane le polelo ya gore ditaba tšeo di tswalanago le boitshwaro di ka rarollwa ke Beibele goba ke baetapele ba bodumedi.”
Na o Kganyoga Tokologo e se Nago Mellwane?
Kgopolo ya tokologo e se nago mellwane e ka kwagala e kgahliša, kudu-kudu go bafsa. Ke ba mmalwa bao ba thabelago go ikokobetša goba go phela ka ditaelo tša go dira se se dumeletšwego le go phema se se sa dumelelwago. Lega go le bjalo, na batho bohle ba swanetše go lokologa go dira selo se sengwe le se sengwe seo ba se ratago? Go araba potšišo ye, ela hloko mohlala wo o latelago. Nagana go se na melao ya tsela ka toropong. Nagana go sa nyakege lengwalo la tumelelo ya go otlela goba go sa nyakege gore motho a lekwe pele a otlela. Batho ba ka otlela ka tsela e
nngwe le e nngwe yeo ba e nyakago, le ge ba tagilwe, go sa nyakege gore ba tshwenyege ka ditekanyetšo tša lebelo la tsela, leswao la gore ema, diroboto, tsela yeo e elelago ka thoko e tee feela, goba moo basepela-ka-dinao ba putlago mmila gona. Na selo se se bjalo seo go thwego ke tokologo se tla kganyogega? Ga go bjalo le gatee! Ditla-morago e ka ba tlhakahlakano, kgakanego le mathata. Le ge melao ya tsela e lekanyetša tokologo ya batho, re a kwešiša gore melao ye e šireletša mootledi gotee le basepela-ka-dinao.Ka mo go swanago, Jehofa o re hlahla kamoo re swanetšego go phela ka gona. Se se hola rena. Ntle le tlhahlo e bjalo, re be re tla swanelwa ke go ithuta go tšwa lebading, gomme ka go dira bjalo re be re ka ikgobatša goba ra gobatša ba bangwe. Boemo bjo bo bjalo bja tlhakahlakano bo be bo ka se kgahliše e bile bo be bo ka ba kotsi go no swana le go otlela ka toropong yeo e se nago melao ya tsela. Therešo ke gore re nyaka melao le ditaelo tše itšego—taba yeo batho ba bantši ba e dumelago ba sa dika-dike.
“Morwalo Wa-ka o Bohwefo”
Melao ya tsela e ka ba le lelokelelo le letelele la melawana e mentši—mafelong a mangwe melawana ya go emišwa feela ga dikoloi e a tlaba. Go fapana le moo, Beibele ga e na lelokelelo le letelele la melao. Go e na le moo, e na le melao ya motheo, gomme ga e imele goba go gatelela. Jesu Kriste o ile a fetišetša taletšo e kgahlišago bathong ba mehleng ya gagwe ka gore: “Tlang go nna, lena bohle bao le lapišitšwego le go imelwa, ke tla le lapološa. Gobane joko ya-ka e botho, morwalo wa-ka o bohwefo.” (Mateo 11:28, 30) Ka lengwalong la gagwe le le yago phuthegong ya Bokriste ya Korinthe, moapostola Paulo o ngwadile gore: “Moo moya wa Jehofa o lego gona, go na le tokologo.”—2 Bakorinthe 3:17.
Lega go le bjalo, tokologo yeo ga se ya go hloka ditekanyetšo. Jesu o bontšhitše gabotse gore dilo tšeo Modimo a di nyakago di akaretša le melao e bonolo. Ka mohlala, Jesu o boditše barutiwa ba gagwe gore: “Ye ke taelo ya-ka, gore le ratane go etša ge ke le ratile.” (Johane 15:12) Nagana gore bophelo bo be bo tla ba bjang ge nkabe motho yo mongwe le yo mongwe a be a diriša taelo yeo! Ka baka leo, tokologo yeo Bakriste ba e thabelago e na le mellwane. Moapostola Petro o ngwadile gore: “E-bang bjalo ka batho ba lokologilego, fela le sa sware tokologo ya lena e le bjalo ka sebipo sa bobe, eupša le le bahlanka ba Modimo.”—1 Petro 2:16.
Ka gona, le ge Bakriste ba se ba tlangwa ke lelokelelo la melao e mentši, ga ba dire dilo go ya ka dikgopolo tša bona tabeng ya se se lokilego le se se fošagetšego. Batho ba nyaka tlhahlo yeo e ka newago feela ke Modimo. Beibele e bolela ka go lebanya gore: “Le monna mo a yaxo xa’ ikiše, le xe a xata a tiiša.” (Jeremia 10:23) Ge e ba re latela tlhahlo ya Modimo, re tla holega kudu.—Psalme 19:11.
Lethabo ke se sengwe sa dilo tšeo re holegago ka tšona. Ka mohlala, lesogana leo go boletšwego ka lona mathomong e be e le lehodu le bile le bolela maaka. Le gona le be le gobogile ka tša botona le botshadi. Ge le ithuta ka ditekanyetšo tše di phagamego tša Beibele, le ile la fetoša tsela ya lona ya bophelo e le gore bo ka dumelelana le tšona. Le boletše gore: “Le ge ke be ke sa
kgone go latela ditekanyetšo tša Beibele ka bjako, ke be ke kwešiša gore di bohlokwa. Tsela yeo ke bego ke phela ka yona nakong e fetilego ga se ya ka ya nnea lethabo leo ke nago le lona ga bjale. Go phela ka ditekanyetšo tša Beibele go nolofatša bophelo bja gago. O tseba moo o lebilego gona e bile o tseba se se lokilego le se se fošagetšego.”Batho ba dimilione ba bile le phihlelo e swanago. Gare ga dilo tše dingwe, tlhahlo yeo e hwetšwago ka Beibeleng e ba thušitše go ba le ditswalano tše di kaonefaditšwego le batho ba bangwe, go hlagolela pono e leka-lekanego ka mošomo, go tlogela mekgwa e gobatšago gomme ka go rialo ba phela maphelo a thabišago. Markus, * lesogana leo le ilego la phela ka go dumelelelana le ditekanyetšo tša Beibele le ka go se dumelelane le tšona, le bolela phihlelo ya lona ka gore: “Ka go phela ka go dumelelana le Beibele, ke ile ka kgona go kaonefatša go itlhompha.” *
Kgetho ya Gago ke Efe?
Ka gona, na Beibele e bea mellwane? Karabo ke ee—bakeng sa gore bohle re holege. Eupša na Beibele e bea mellwane e feteletšego? Karabo ke aowa. Tokologo e se nago mellwane e lebiša mathateng. Ditekanyetšo tša Beibele di leka-lekane, le gona di godiša bophelo bjo bobotse le lethabo. Markus o re: “Ge nako e dutše e feta ke ile ka bona bohlale bja go diriša Lentšu la Modimo bophelong. Le ge bophelo bja-ka bo fapana kudu le bja batho ba bantši, le ka mohla ga ke nagane gore ke lahlegelwa ke selo sa bohlokwa bophelong.”
Ge o thoma go hwetša ditšhegofatšo tša go phela ka ditekanyetšo tša Beibele, tebogo ya gago Lentšung la Modimo e tla gola. Se se tla tliša ditšhegofatšo tše dikgolo—o tla thoma go rata Mothopo wa tšona e lego Jehofa Modimo. “Se ke seo lerato la Modimo le se bolelago, gore re boloke ditaelo tša gagwe; gomme ditaelo tša gagwe ga di boima.”—1 Johane 5:3.
Jehofa ke Mmopi wa rena le Tatago rena wa legodimong. O tseba seo se re swanetšego. Go e na le gore a re thibele, o re nea tlhahlo e lerato bakeng sa go re hola. A bolela ka tsela ya go reta, Jehofa o re eletša ka gore: “Mola O ka be O theeditše xe ke Xo laêla, moláô wa xaxo o ka be o swana le noka, xo loka xa xaxo xo ka be xo etša maphoto a lewatlê.”—Jesaya 48:18.
[Mengwalo ya ka tlase]
^ ser. 13 Leina le fetotšwe.
^ ser. 13 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le tsela ya go phela yeo e thekgwago ke Beibele, bona kgaolo 12 ya puku ya Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago? yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.
[Seswantšho go letlakala 9]
Jesu o boletše gore re tla lapološwa ke go dira dilo tšeo Modimo a di nyakago
[Seswantšho go letlakala 10]
Go latela tlhahlo ya Modimo go tliša lethabo le boitlhompho