Ge re tlwaelana le motho, re kgona go mo tseba gabotse gomme segwera sa rena sa gola. Ka mo go swanago, ge re ithuta ka Jehofa Modimo, re tlo kgona go mo tseba gabotse gomme segwera sa rena le yena sa gola. Modimo o na le dika tše dintši tše dibotse, eupša tše dikgolo tša tšona ke matla, bohlale, toka le lerato.

“Wena Mmuši Morena Jehofa, ke wena yo a dirilego magodimo le lefase ka matla a gago a magolo.” —JEREMIA 32:17.

Re bona gore Modimo o na le matla ge re lebelela dilo tšeo a di bopilego. Ka mohlala, ge o ema letšatšing, o kwa eng mo letlalong la gago? O kwa borutho bja letšatši. Letšatši le bontšha gore Modimo o na le matla. E le gore letšatši le na le matla a makaaka’ng? Letšatši le fiša kudukudu. Le fiša ka di-degree celsius tše e ka bago tše 15 milione ka garegare ga lona. Motsotswaneng o mongwe le o mongwe, letšatši le ntšha matla ao a lekanago le a go thunya ga dipomo tša nuclear tše dimilionemilione.

Le ge letšatši le ntšha matla a magolo kudu, ke lenyenyane kudu ge le bapišwa le dinaledi tše dingwe tše dimilionemilione. Borasaense ba akanyetša gore e nngwe ya dinaledi tše dikgolokgolo yeo e bitšwago UY Scuti, e feta letšatši ka bogolo ka makga a e ka bago a 1 700. Naledi ya UY Scuti ke e kgolo kudu moo e lego gore ge o ka e bea moo letšatši le lego gona, dipolanete tše nne e lego Mercury, Venus, Lefase, Mars le tsela yeo polanete ya Jupiter e sepelago go yona di  ka felela ka gare ga yona. Mohlala wo o re thuša go kwešiša gabotse mantšu a moporofeta Jeremia a gore Jehofa Modimo o dirile magodimo le lefase, ke gore legohle, ka matla a gagwe a magolo.

Matla a Modimo a re hola bjang? Dilo tšeo Modimo a di bopilego, tša go swana le letšatši le dilo tše dingwe tše dintši, di re thuša go phela. Go oketša moo, Modimo o diriša matla a gagwe go thuša motho yo mongwe le yo mongwe. O dira seo bjang? Ge Jesu a be a le mo lefaseng, Modimo o ile a mo nea matla a go dira mehlolo. Beibele e re difofu di ile tša boela tša bona, dihlotša tša sepela, balephera ba hlwekišwa, difoa tša kwa gomme bahu ba tsošwa. (Mateo 11:5) Lehono Modimo o re thuša bjang? Beibele e re “o nea yo a lapilego matla,” e bile e re “bao ba botago Jehofa ba tla boelwa ke matla.” (Jesaya 40:29, 31) Modimo o re nea “matla a fetago a tlwaelegilego” e le gore re kgone go kgotlelela mathata. (2 Bakorinthe 4:7) Ka ge Modimo a diriša matla a gagwe a magolo go re thuša, seo se dira gore re nyake go ba bagwera ba gagwe.

“Mediro ya gago ke e mentši gakaakang, wena Jehofa! Ka moka ga yona o e dirile ka bohlale.” —PSALME 104:24.

Ge re dutše re ithuta ka dilo tšeo Modimo a di bopilego ka bohlale bja gagwe, re šala re ahlame. Ge e le gabotse, go na le thuto e nngwe yeo e bitšwago biomimetics, goba biomimicry. Thutong yeo, borasaense ba ithuta ka dilo tšeo Modimo a di bopilego gomme ba itlhamela dilo tša go swana le tšona. Ba ekišetša tlholo ya Modimo gomme ba hlama gaešita le dilo tše dinyenyanenyenyane le tše dikgolo tša go swana le difofane.

Re bona bohlale bja Modimo le go feta tseleng yeo a bopilego motho ka yona. Ka mohlala, nagana ka tsela yeo ngwana a bopegago ka yona. Ge ngwana a bopega ka popelong, o thoma e le sele yeo e nontšhitšwego, yeo e nago le boitsebišo ka moka bjo bo nyakegago gore a bopege. Ka morago ga moo, sele yeo e a arogana gomme ya tšweletša disele tše dingwe tše dintši tša go swana. Eupša ka nako ya maleba, disele tšeo di thoma go ipopa ka ditsela tše di sa swanego gomme tša tšweletša disele tše makgolokgolo, tše bjalo ka disele tša madi, disele tša mešifa le disele tša marapo. Ka moragonyana ga moo, ditho tša mmele di thoma go bopega le go šoma. Ka dikgwedi tše senyane feela, sele yela e nontšhitšwego e feleletša e le ngwana yoo a bopilwego ke disele tše dimilionemilione. Ge batho ba bantši ba bona bohlale bjoo bja Modimo, ba dumelelana le mongwadi wa Beibele yo a itšego: “Ke tla go reta ka gobane ke dirilwe ka tsela e makatšago yeo e mpoifišago.”—Psalme 139:14.

Bohlale bja Modimo bo re hola bjang? Mmopi wa rena o tseba seo se ka re thabišago. Ka ge a le bohlale e bile a re kwešiša gabotse, o re nea keletšo e bohlale ka Lentšung la gagwe e lego Beibele. Ka mohlala, Beibele e re eletša ka gore: “Tšwelang pele le . . . lebalelana ka bolokologi.” (Bakolose 3:13) Na keletšo ye ke e bohlale? Ee. Dingaka di re motho yo a lebalelago ba bangwe o robala boroko, e bile ga a be le bothata bja gore blood pressure ya gagwe e ye godimo. Le gona dingaka tšeo di re go lebalela ba bangwe go ka thuša motho gore a se be le kgateletšego ya monagano le malwetši a mangwe. Modimo o swana le mogwera wa  rena yo bohlale le yo a re ratago, yoo a dulago a re nea keletšo e botse le e holago. (2 Timotheo 3:16, 17) Ga go pelaelo gore ka moka ga rena re ka rata go ba le mogwera wa mohuta wo.

“Jehofa o rata toka.”—PSALME 37:28.

Jehofa Modimo o dula a dira dilo tše di lokilego. Ge e le gabotse, Beibele e re: “Go dira tše kgopo a go be kgole le Modimo wa therešo, le go dira ka go hloka toka a go be kgole le Ramatlaohle!” (Jobo 34:10) Ge Modimo a ahlola batho, o ba ahlola ka toka. Seo se thekgwa ke mopsalme yo a ilego a re go Modimo: “O tla ahlola merafo ka go loka.” (Psalme 67:4) Ka ge ‘Jehofa a bona dipelo,’ ga go na motho yo a ka mo forago. Nnete e dula e le molaleng go yena. Seo se mo thuša gore a ahlole ka toka. (1 Samuele 16:7) Go oketša moo, Modimo o bona ditiro ka moka tša go hloka toka le tša boradia, e bile o tshepišitše gore e se kgale o tlo ‘fediša batho ba kgopo mo lefaseng.’—Diema 2:22.

Eupša Jehofa ga se moahlodi yo sehlogo yo a dulago a nyaka go otla batho. Go e na le moo, o dula a nyaka go bontšha batho kgaugelo. Beibele e re: “Jehofa o a gaugela e bile o a šokela,” o gaugela gaešita le badiradibe bao ba itsholago. Ruri Modimo o na le toka go feta batho ka moka.—Psalme 103:8; 2 Petro 3:9.

Toka ya Modimo e re hola bjang? Moapostola Petro o itše: “Modimo ga a bebe sefahlego, eupša setšhabeng se sengwe le se sengwe motho yo a mmoifago gomme a dira se se lokilego o a amogelega go yena.” (Ditiro 10:34, 35) Toka ya Modimo e a re hola ka baka la gore Modimo ga a bebe sefahlego goba go kgetholla. A ka re amogela gomme ra ba bahlanka ba gagwe go sa šetšwe gore re ba morafo ofe, setšhaba sefe, re rutegile goba ga se ra rutega goba gore re maemong afe setšhabeng.

Modimo o re neile matswalo ka ge a nyaka gore re kwešiše seo toka ya gagwe e se bolelago le gore re holege. Lentšu la Modimo le hlalosa letswalo e le molao ‘wo o ngwadilwego dipelong tša rena,’ woo o ‘hlatselago’ gore tsela yeo re itshwarago ka yona e lokile  goba ga se ya loka. (Baroma 2:15) Letswalo le re hola bjang? Ge e ba le tlwaeditšwe gabotse, le ka re thuša gore re se dire dilo tše di tšwelego tseleng goba tše mpe. Le gona ge re ka dira phošo, le ka re thuša gore re itshole le go lokiša phošo yeo. Ee, go kwešiša seo se bolelwago ke toka ya Modimo go tla re thuša le go dira gore re mo rate.

“Modimo ke lerato.”—1 JOHANE 4:8.

Beibele e re Modimo o na le matla, bohlale le toka, eupša ga e re Modimo ke matla, bohlale goba toka. Go e na le moo, e re Modimo ke lerato. Ka baka la’ng? Ka gobane o šomiša matla a gagwe go dira dilo, gomme toka ya gagwe le bohlale bja gagwe tšona di a mo hlahla ge a dira dilo tšeo. Eupša lerato la gagwe lona le mo hlohleletša go dira dilo tšeo. Dilo ka moka tšeo a di dirago o di dira ka baka la lerato.

Le ge Modimo a be a sa hloke selo, lerato le mo hlohleleditše gore a bope batho le barongwa, bao ka moka ba thabelago tlhokomelo ya gagwe le lerato la gagwe. O bopile lefase ka tsela ya gore batho ba thabele go phela go lona. E bile o tšwela pele a bontšha batho ka moka lerato ka gobane o “hlabišetša ba kgopo le baloki letšatši la gagwe gomme a nešetša ba ba lokilego le ba sa lokago pula.”—Mateo 5:45.

Go oketša moo: “Jehofa o na le lerato le legolo e bile ke yo a gaugelago.” (Jakobo 5:11) O rata batho bao ba nyakago go ithuta ka yena le go phela ka melao ya gagwe. O na le taba le yo mongwe le yo mongwe wa bona. Ge e le gabotse, Beibele e re: ‘O a go hlokomela.’—1 Petro 5:7.

Lerato la Modimo le re hola bjang? Ka ge Modimo a re rata, re kgahlwa ke go bogela letšatši ge le sobela. Re kgahlwa ke go kwa ge lesea le sega. Re kwa bose ge ba gabo rena ba re bontšha lerato. Dilo tše di ka bonala di sa re selo, eupša di tsefiša bophelo.

Go na le selo se sengwe gape seo se bontšhago gore Modimo o a re rata. Selo seo ke thapelo. Beibele e re: “Le se ke la belaela ka selo, eupša dilong tšohle tsebišang Modimo dikgopelo tša lena ka thapelo le ka topo gotee le ka go leboga.” Go swana le tate yo lerato, Modimo o nyaka gore re mmotše gaešita le mathata ao re ka se a botšego batho ba bangwe. Ka ge a re rata, o re o tla re nea “khutšo ya [gagwe] yeo e fetago kwešišo yohle ya batho.”—Bafilipi 4:6, 7.

Ka morago ga gore re bolele ka dika tše tše dikgolo tša Modimo, e lego matla, bohlale, toka le lerato, na o kgonne go bona gore Jehofa ke Modimo wa mohuta mang? E le gore o tsebe Modimo ka mo go oketšegilego le go mo rata, re kgopela gore o ithute ka dilo tšeo a di dirilego le tšeo a tlago go re direla tšona.