Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kgonthišetša Gore ‘Lerato la Gago la Borwarre le Tšwela Pele’!

Kgonthišetša Gore ‘Lerato la Gago la Borwarre le Tšwela Pele’!

“Lerato la lena la borwarre a le tšwele pele.”—BAHEBERU 13:1.

DIKOPELO: 72, 119

1, 2. Ke ka baka la’ng Paulo a ile a ngwalela Bakriste ba Baheberu lengwalo?

KA NGWAGA wa 61, diphuthego ka moka tša Isiraele di ile tša thabela khutšo ka nakwana. Gaešita le ge moapostola Paulo a be a le kgolegong kua Roma, o be a holofetše go lokollwa kgauswinyana. Timotheo, yo a bego a tlwaetše go sepela le yena maetong a boromiwa, o be a sa tšwa go lokollwa kgolegong, gomme bobedi bja bona ba be ba rulagantše go etela bana babo bona kua Judea. (Baheberu 13:23) Eupša ka nywaga e ka bago e mehlano feela, Bakriste ba Judea, kudukudu bao ba bego ba dula Jerusalema, ba be ba tla swanelwa ke go dira selo se itšego kapejana. Ka baka la’ng? Pejana ga moo, Jesu o be a boditše balatedi ba gagwe gore gateetee ge ba bona Jerusalema e dikologilwe ke madira, ba tšhabe.—Luka 21:20-24.

2 Go be go šetše go fetile nywaga e 28 ga e sa le Jesu a lemošitše balatedi ba gagwe ka seo. Ka nako yeo, Bakriste ba Isiraele ba be ba dutše ba botega go sa šetšwe ditlaišego le diteko tše dintši. (Baheberu 10:32-34) Eupša Paulo o be a nyaka gore ba itokišeletše seo se bego se tlo direga. Ba be ba tlo welwa ke e nngwe ya diteko tše dikgolo tša tumelo ya bona. (Mateo 24:20, 21; Baheberu 12:4) Ba be ba tlo hloka kgotlelelo le tumelo go feta le ge e le neng pele e le gore ba kwe mantšu a Jesu a gore ba tšhabe, gomme maphelo a bona a be a tla ithekga ka dika tšeo. (Bala Baheberu 10:36-39.) Ka gona Jehofa o ile a budulela Paulo go ngwalela bana babo rena le dikgaetšedi tšeo lengwalo. Lengwalo leo, leo ga bjalo le bitšwago Baheberu, le be le ngwaletšwe go ba matlafaletša seo se bego se tlo direga.

3. Ke ka baka la’ng re swanetše go tseba kudu ka puku ya Baheberu?

3 Ka ge re le batho ba Modimo lehono, re swanetše go tseba kudu ka puku ya Baheberu. Ka baka la’ng? Ka gobane boemo bja rena bo swana le bja Bakriste ba Judea. Re phela ‘dinakong tše di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona,’ e bile ba bantši ba rena re bontšhitše potego ge re dutše re kgotleletše ditlaišo tše šoro le diteko tše dikgolo. (2 Timotheo 3:1, 12) Eupša ba bantši ba rena re sa phela ka khutšo le gona ga re tlaišwe ka go lebanya. Ka gona, go swana le Bakriste ba mehleng ya Paulo, re swanetše go dula re phakgame. Ka baka la’ng? Ka gobane go se go ye kae, re tlo welwa ke teko e kgolo ya tumelo ya rena!—Bala Luka 21:34-36.

4. Temana ya ngwaga ya 2016 e re’ng, gona ke ka baka la’ng e le ya maleba?

4 Ke’ng se se tla re thušago go itokišeletša seo se tlago go direga nakong e tlago? Ka pukung ya Baheberu, Paulo o boletše ka dilo tše dintši tšeo di tla re thušago go matlafatša tumelo ya rena. Kgopotšo e nngwe e bohlokwa kudu e go Baheberu 13:1. Lengwalo le le re: “Lerato la lena la borwarre a le tšwele pele.” Temana ye e kgethilwe go ba temana ya ngwaga ya 2016.

Temana ya rena ya ngwaga ya 2016 e re: “Lerato la lena la borwarre a le tšwele pele.”—Baheberu 13:1

LERATO LA BORWARRE KE ENG?

5. Lerato la borwarre ke’ng?

5 Lerato la borwarre ke’ng? Lentšu la mathomong la Segerika leo Paulo a le dirišitšego lengwalong le le bolela “go rata ngwaneno.” Lerato la borwarre ke maikwelo a tseneletšego a borutho gare ga ditho tša lapa goba bagwera ba kgonthe. (Johane 11:36) Ga re no bolela gore re rata bana babo rena le dikgaetšedi. Re bontšha seo ka ditiro. (Mateo 23:8) Paulo o itše: “Leratong la borwarre le bontšhaneng borutho seng sa lena. Go bontšhaneng kgodišo, etelelang pele.” (Baroma 12:10) Mantšu a a bontšha kamoo re tlogago re rata bana babo rena ka gona. Lerato le la borwarre, gotee le lerato leo le theilwego melaong ya motheo ya Bokriste, le thuša batho ba Modimo go ba bagwera ba kgonthe le go ba batee.

6. Bakriste ba therešo ba kwešiša bjang seo se bolelwago ke lerato la borwarre?

6 Polelwana e rego “lerato la borwarre” e hwetšagala kudu ka dikgatišong tša Bakriste. Go Bajuda ba mehleng e fetilego, lentšu “ngwanešo” gantši le be le šupa go wa leloko gomme ka dinako tše dingwe le be le šupa go motho yo e sego wa leloko. Eupša lentšu le le be le ka se tsoge le dirišitšwe go bitša motho yo e sego Mojuda. Lega go le bjalo, ka ge re le Bakriste ba therešo, “ngwanešo” ke Mokriste yo mongwe le yo mongwe wa therešo, go sa šetšwe gore o tšwa nageng efe. (Baroma 10:12) Jehofa o re rutile gore re ratane bjalo ka barwarre. (1 Bathesalonika 4:9) Eupša ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re tšwele pele re bontšhana lerato la borwarre?

KE KA BAKA LA ENG GO LE BOHLOKWA KUDU GORE RE TŠWELE PELE RE BONTŠHANA LERATO LA BORWARRE?

7. (a) Lebaka la bohlokwa kudu la gore re bontšhane lerato la borwarre ke lefe? (b) Ke lebaka lefe le lengwe la bohlokwa la gore re tiiše lerato leo re ratanago ka lona?

7 Lebaka la bohlokwa kudu la gore re bontšhane lerato la borwarre ke gore Jehofa ka boyena o re laela gore re ratane. Ga go kgonege gore re rate Jehofa ge e ba re sa nyake go rata bana babo rena. (1 Johane 4:7, 20, 21) Lebaka le lengwe ke gore re a hlokana, kudukudu dinakong tše thata. Ge Paulo a be a ngwalela Bakriste ba Baheberu lengwalo, o be a tseba gore go se go ye kae ba bangwe ba be ba tla swanelwa ke go tlogela magae a bona le dithoto tša bona. Jesu o be a hlalositše kamoo nako yeo e bego e tla ba thata ka gona. (Mareka 13:14-18; Luka 21:21-23) Ka gona pele nako yeo e ka fihla, Bakriste bao ba be ba swanetše go tiiša lerato leo ba ratanago ka lona.—Baroma 12:9.

Re swanetše go tiiša lerato la rena la borwarre gona bjale ka gobane le tla re thuša go kgotlelela diteko le ge e le dife tšeo re tlo kopanago le tšona nakong e tlago

8. Ke’ng seo re swanetšego go se dira gona bjale pele masetlapelo a magolo a thoma?

8 Masetlapelo a magolo ao a sa kago a ba gona historing ya batho a kgauswi kudu. (Mareka 13:19; Kutollo 7:1-3) Re tlo swanelwa ke go kwa keletšo yeo e rego: “Sepelang batho ba ka, le tsene diphapošing tša lena tša ka gare le tswalele mejako ya lena. Ikuteng ka nakonyana go fihla kgalefo e feta.” (Jesaya 26:20) ‘Diphapoši tšeo tša ka gare’ di ka šupa go diphuthego tša gabo rena. Ke moo re rapelago Jehofa re na le bana babo rena le dikgaetšedi. Eupša re swanetše go dira se se fetago go fo bokana ka mehla. Paulo o ile a gopotša Bakriste ba Baheberu gore ba swanetše go kgothatšana gore ba bontšhane lerato le go direlana botse. (Baheberu 10:24, 25) Re swanetše go tiiša lerato la rena la borwarre gona bjale ka gobane le tla re thuša go kgotlelela diteko le ge e le dife tšeo re tlo kopanago le tšona nakong e tlago.

9. (a) Re na le dibaka dife tša go bontšha lerato la borwarre lehono? (b) Nea mehlala ya kamoo batho ba Jehofa ba bontšhitšego lerato la borwarre.

9 Re na le dibaka tše dintši tša go bontšhana lerato la borwarre lehono, pele masetlapelo a magolo a ka thoma. Bana babo rena ba bantši ba a tlaišega ka baka la ditšhišinyego tša lefase, mafula, madimo, ditsunami le dikotsi tše dingwe tša tlhago. Bana babo rena ba bangwe ba a tlaišwa. (Mateo 24:6-9) Le gona ba bangwe ba na le mathata a tša boiphedišo ao a bakwago ke go phela lefaseng leo le tletšego bomenetša. (Kutollo 6:5, 6) Ka gona ge bana babo rena ba dutše ba welwa ke mathata a mantši, re bulegelwa ke dibaka tše dintši tša go ba bontšha kamoo re ba ratago ka gona. Le ge batho ba lefase le ba se na lerato, re swanetše go tšwela pele re bontšhana lerato la borwarre. (Mateo 24:12) [1]—Bona tlhaloso.

RE KA DIRA ENG GORE LERATO LA RENA LA BORWARRE LE TŠWELE PELE?

10. Ke’ng seo ga bjale re tlago go se ahlaahla?

10 Go sa šetšwe mathata ao re nago le ona, re ka kgonthišetša bjang gore re tšwela pele re bontšha lerato la borwarre? Re ka bontšha bjang gore re rata bana babo rena ka tsela ye? Ka morago ga go bolela gore “lerato la lena la borwarre a le tšwele pele,” moapostola Paulo o bontšhitše ditsela tše mmalwa tšeo Bakriste ba ka dirago seo. Anke ga bjale re ahlaahleng tše tshela tša tšona.

11, 12. Go amogela baeng go bolela’ng? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

11 ‘O se ke wa lebala go amogela baeng.’ (Bala Baheberu 13:2.) Polelwana “go amogela baeng” e bolela’ng? Lentšu leo Paulo a le dirišitšego temaneng ye le bolela “go bontšha batho bao re sa ba tsebego botho.” Mohlomongwe polelwana ye e re gopotša Aborahama le Lota. Banna ba ba babedi ba ile ba bontšha botho go baeng bao ba bego ba sa ba tsebe. Mafelelong, Aborahama le Lota ba ile ba lemoga gore baeng bao ge e le gabotse e be e le barongwa. (Genesi 18:2-5; 19:1-3) Mehlala ye e ile ya kgothatša Bakriste ba Baheberu gore ba bontšhe lerato la borwarre ka go amogela baeng.

12 Re ka bontšha bjang gore re amogela baeng? Re ka laletša bana babo rena le dikgaetšedi magaeng a rena go tlo thabela dijo goba go kgothatšana. Le ge re ka ba re sa tsebe molebeledi wa tikologo le mosadi wa gagwe gabotse, re ka ba laletša malapeng a rena ge ba etetše phuthegong ya gabo rena. (3 Johane 5-8) Ga go hlokagale gore re apee dijo tša maemo goba re šomiše tšhelete e ntši. Morero wa rena ke go kgothatša bana babo rena, e sego go ba kgantšhetša dilo tšeo re nago le tšona. Le gona ga se ra swanela go laletša feela bao ba ka re direlago selo se itšego. (Luka 10:42; 14:12-14) Sa bohlokwa kudu ke gore re se ke ra swarega kudu moo re lebalago go amogela baeng!

13, 14. Ke bjang re ka ‘dulago re gopola ba ba lego ditlemong tša kgolego’?

13 ‘Dula o gopola ba ba lego ditlemong tša kgolego.’ (Bala Baheberu 13:3.) Ge Paulo a be a ngwala mantšu a, o be a bolela ka bana babo rena bao ba bego ba golegilwe ka baka la tumelo ya bona. Paulo o ile a reta phuthego ya Baheberu ka gobane e be e “kwetše bohloko bao ba lego kgolegong.” (Baheberu 10:34) Bana babo rena ba bangwe ba ile ba thuša Paulo nywageng e mene ya ge a be a le kgolegong, eupša ba bangwe ba be ba dula kgole. Ba be ba ka thuša Paulo bjang? Ba be ba ka tšwela pele ba mo rapelela ba tiišitše.—Bafilipi 1:12-14; Baheberu 13:18, 19.

Re ka rapelela bana babo rena, dikgaetšedi gaešita le bana bao ba lego kgolegong kua Eritrea

14 Lehono, bana babo rena ba bantši ba kgolegong ka baka la tumelo ya bona. Bana babo rena le dikgaetšedi bao ba dulago kgauswi le bona, ba ka ba thuša ka dilo tšeo ba di hlokago. Eupša ba bantši ba rena re dula kgole le dikgolego tšeo. Re ka thuša bana babo rena bao bjang le go se ba lebale? Lerato la borwarre le tla re tutueletša go ba rapelela re tiišitše. Ka mohlala, re ka rapelela bana babo rena, dikgaetšedi gaešita le bana bao ba lego kgolegong kua Eritrea, go akaretša ngwanabo rena Paulos Eyassu, Isaac Mogos le Negede Teklemariam bao ba sa lego kgolegong ka morago ga nywaga e 20.

15. Re ka bontšha bjang gore re hlompha manyalo a rena?

15 “Lenyalo a le hlomphege go bohle.” (Bala Baheberu 13:4.) Le gona re ka bontšha lerato la borwarre ka go hlweka boitshwarong. (1 Timotheo 5:1, 2) Ka mohlala, ge re ka itshwara ka tsela e gobogilego le ngwanabo rena goba kgaetšedi, re tla kweša motho yoo bohloko le lapa la gabo. Bana babo rena ba ka se sa re bota. (1 Bathesalonika 4:3-8) Nagana le kamoo mosadi yo a nyetšwego a tla ikwago ka gona ge a ka hwetša gore monna wa gagwe o bogela diswantšho tša batho bao ba sa aparago. Na o be a tla nagana gore monna wa gagwe o a mo rata le gore o hlompha lenyalo?—Mateo 5:28.

16. Go kgotsofala go tla re thuša bjang go bontšha lerato la borwarre?

16 ‘Dula o kgotsofetše ka dilo tše di lego gona.’ (Bala Baheberu 13:5.) Go bota Jehofa go tla re thuša go kgotsofalela seo re nago le sona. Se se re thuša bjang go bontšha lerato la borwarre? Ge re kgotsofaletše dilo tšeo re nago le tšona, re tla gopola gore bana babo rena le dikgaetšedi ba Bakriste ba bohlokwa kudu go feta tšhelete goba dilo tše dingwe. (1 Timotheo 6:6-8) Re ka se ngongorege ka bana babo rena goba ka maemo a rena a bophelo. Le gona re ka se ba jele mona goba ra ba le megabaru. Go e na le moo, ge re kgotsofaletše seo re nago le sona, re tla ba le moya wa go fa.—1 Timotheo 6:17-19.

17. Go “ba le sebete kudu” go re thuša bjang go bontšha lerato la borwarre?

17 ‘Eba le sebete kudu.’ (Bala Baheberu 13:6.) Go bota Jehofa go re nea sebete sa go kgotlelela diteko tše thata. Sebete se re thuša go ba le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo. Ge re na le boemo bjo bjalo bja kgopolo, re ka bontšha lerato la rena la borwarre ka go kgothatša bana babo rena le dikgaetšedi le go ba homotša. (1 Bathesalonika 5:14, 15) Le nakong ya masetlapelo a magolo, re ka ba le sebete, re tseba gore phološo ya rena e batametše.—Luka 21:25-28.

Re ka ba le sebete, re tseba gore phološo ya rena e batametše

18. Re ka matlafatša bjang lerato la rena la borwarre ge re dirišana le bagolo?

18 ‘Gopola bao ba etelelago pele.’ (Bala Baheberu 13:7, 17.) Bagolo ba diphuthegong tša gabo rena ba diriša nako ya bona go šoma ka thata go re thuša. Ge re nagana ka dilo ka moka tšeo ba di dirago, re ba rata kudu le go ba leboga. Ga re nyake gore ba lahlegelwe ke lethabo la bona goba ba fegelwe ka baka la dilo tšeo re di dirago. Go e na le moo, re nyaka go ba kwa go tšwa pelong. Ka tsela ye, re “ba bontšha kgodišo e fetago e tlwaelegilego ka lerato ka baka la modiro wa bona.”—1 Bathesalonika 5:13.

Na o leboga mošomo wo bagolo ba re direlago wona? (Bona serapa 18)

TŠWELA PELE O BONTŠHA LERATO LA BORWARRE KA MO GO FELETŠEGO

19, 20. Re ka tšwela pele bjang re bontšha lerato la borwarre ka tekanyo e tletšego?

19 Batho ba Jehofa ba tsebja ka go ba le lerato la borwarre. Go be go le bjalo le mehleng ya Paulo. Eupša Paulo o ile a kgothaletša bana babo rena go bontšha lerato leo le go feta. O itše: “Le tšwele pele le dira bjalo ka tekanyo e tletšego.” (1 Bathesalonika 4:9, 10) Go molaleng gore re ka dula re kaonefatša!

20 Ka gona ka mehla ge re bona temana ya rena ya ngwaga Holong ya Mmušo, a re naganišišeng ka dipotšišo tše: Na nka kaonefatša tabeng ya go amogela baeng? Nka thuša bjang bana babo rena bao ba lego kgolegong? Na ke hlompha tokišetšo ya Modimo ya lenyalo? Ke’ng seo se ka nthušago go kgotsofalela seo ke nago le sona? Nka bontšha bjang gore ke bota Jehofa ka mo go feletšego? Nka bontšha bjang gore ke tloga ke ekwa bao ba etelelago pele? Ge re ka kaonefatša dilong tše tše tshela, gona temana ya rena ya ngwaga e ka se be mongwalo feela wa lebotong; e tla re gopotša go kwa mantšu a Paulo ao a rego: “Lerato la lena la borwarre a le tšwele pele.”—Baheberu 13:1.

^ [1] (serapa 9) E le gore o ithute ka mehlala ya kamoo Dihlatse tša Jehofa di bontšhanago lerato dinakong tša dikotsi, bala Morokami wa July 15, 2002, matlakala 8-9, le puku ya Dihlatse tša Jehofa—Bagoeledi ba Mmušo wa Modimo, kgaolo 19.