DIMELA di diriša mokgwa o raraganego wo o bitšwago photosynthesis bakeng sa go hwetša matla ao a tšwago letšatšing e le gore di dire dijo. Dinyakišišo tšeo di dirilwego mehuteng e mengwe ya diphedi di utolotše gore di kgona go dira semaka se sengwe, e lego bokgoni bja go balela gore go nyakega gore di ikabele dijo tše di kaaka’ng bakeng sa go di diriša bošego.

Ela hloko: Mosegare, dimela di fetoša carbon dioxide yeo e lego lefaufaung gore e be setatšhe le swikiri. Diphedi tše dintši bošego di diriša setatšhe seo se di kgobokeditšego mosegare, e le gore di kgone go tšwela pele di tšweletša goba go gola gaešita le go phema go bolawa ke tlala. Go oketša moo, di diriša setatšhe seo se kgobokeditšwego ka tsela ya maleba, e sego ka lebelo kudu goba ka go nanya kudu, e le gore di diriše 95 lekgolong pele mahube a hlatloga, ge di tla be di thomološa go kgoboketša se se oketšegilego.

Boitsebišo bjo bo be bo theilwe ditekong tšeo di dirilwego semeleng sa legoro la mosetata seo se bitšwago Arabidopsis thaliana. Banyakišiši ba hweditše gore semela se se kgona go ikabela gore se swanetše go ja dijo tše di kaakang go ithekgile ka gore bošego ke bjo botelele gakaakang, go sa šetšwe gore bo tšea diiri tše 8, 12, goba 16 pele mahube a hlatloga. Go molaleng gore semela se se aroganya setatšhe seo se šetšego gore e be se lekanego pele ga ge mahube a hlatloga gomme ka go dira bjalo se kgona go tseba gore ke tsela efe e loketšego yeo se ka kgonago go ikabela sona ka yona.

Dimela di kgona bjang go tseba gore di bolokile setatšhe se sekaaka’ng? Di kgona bjang go balela nako? Di thušwa ke’ng gore di kgone go balela? Dipotšišo tše di ka arabja ke ge go ka dirwa dinyakišišo tše oketšegilego.

O nagana eng? Na bokgoni bja dimela bja go balela bo bile gona ka tlhagelelo? Goba na bo hlamilwe?