O ka Kaonefatša Mogopolo wa Gago!
O ka Kaonefatša Mogopolo wa Gago!
“Mogopolo o humiša bophelo bja rena. Ka ntle le wona, letšatši le lengwe le le lengwe le be le tla ba bjalo ka ge eka re thoma bophelo lefsa—e bile re be re ka se itsebe. Letšatši le lengwe le le lengwe le tiragalo e nngwe le e nngwe di ka se sepedišane le tša nakong e fetilego goba tša nakong e tlago; re ka se kgone go ithuta ditiragalong tša nakong e fetilego goba go naganišiša ka bokamoso.” —“MYSTERIES OF THE MIND.”
GO TLA bjang gore dinonyana tše dingwe di kgone go gopola ka morago ga dikgwedi gore di beile kae dipeu bakeng sa marega le gore dihlorana di kgone go gopola moo di epetšego dikoko gona, eupša re lebale moo re beilego dinotlelo tša rena gona ka morago ga iri feela? Ee, bontši bja rena re belaela ka gore mogopolo wa rena ga o šome gabotse. Lega go le bjalo, gaešita le ge bjoko bja motho bo se bja phethagala, bo na le bokgoni bjo bo makatšago bja go ithuta le go gopola. Sephiri ke gore re bo diriše ka botlalo.
Bjoko bo na le Bokgoni bjo Bogolo
Bjoko bja motho bo imela dikhilograma tše ka bago tše 1,4 gomme bo nyakile go lekana le grapefruit, lega go le bjalo, bo na le di-neuron goba disele tša megalatšhika tše dimilione tše dikete tše 100, tšeo ka moka ga tšona di kgokaganago ka tsela e raraganego. Ee, neuron e tee feela e ka ba e kgokagane le tše dingwe tše 100 000. Kgokagano ye e dira gore bjoko bo kgone go swaragana le tsebišo e ntši le go e boloka. Ke therešo gore tlhohlo e ba gona ge motho a swanetše go gopola tsebišo yeo ge e nyakega. Ge go tliwa tabeng ye, ba bangwe ba dira gabotse kudu, gomme se ga sa ithekga ka gore motho o rutegile go fihla bokgoleng bofe.
Ka mohlala, kua Afrika Bodikela, bakgoboketši ba ditiragalo tša setšhaba ba sa rutegago bao ba bitšwago baanegi (griots) ba kgona go bolela maina a meloko e mentši ya batho ba metseng ya gabo bona. Baanegi ba ba ile ba dira gore mongwadi wa Moamerika Alex Haley, yoo puku ya gagwe ya Roots e ilego ya thopa sefoka sa Pulitzer, a kgone go nyakišiša ka lešika la lapa la gabo la kua Gambia go ba go fihla molokong wa botshelela. Haley o itše: “Ke hlompha kudu baanegi ba Afrika—moo lehono go ka bolelwago ka mo swanetšego gore ge moanegi o tee a e-hwa, go bjalo ka ge eka bokgobapuku bo fišitšwe lore-lore.”
Le gona, ela hloko mohlahli wa mmino yo a tumilego wa Motaliana Arturo Toscanini, yoo go ilego gwa lemogwa gore o na le bokgoni bja go ba mohlahli ge a be a e-na le nywaga e 19 nakong ya ge a biletšwa gore a tle a tšeele mohlahli yo mongwe legato. Go sa šetšwe go se bone gabotse ga gagwe, o ile a kgona go hlahla sehlopha sa baopedi seo se bego se opela koša ya opera yeo e bitšwago Aida—ka hlogo!
Tiro e bjalo e kgahlišago e ka dira gore re kgotse. Lega go le bjalo, batho ba bantši ba na le bokgoni bja go gopola dilo tše dintši go feta kamoo ba naganago ka gona. Na o ka rata go kaonefatša mogopolo wa gago?
Go Kaonefatša Mogopolo wa Gago
Mogopolo o akaretša megato e meraro: go tsenya tsebišo, go e boloka le go e ntšha bobolokelong. Bjoko bja gago bo tsenya tsebišo ge bo e lemoga. Ke moka tsebišo ye e ka bolokwa bakeng sa gore e dirišwe nakong e tlago. Go lebala go direga ge o mongwe wa megato ye e meraro o folotša.
Mogopolo ka bowona o arotšwe ka mehuta e fapa-fapanego, go akaretša mogopolo wa dikwi, mogopolo wa nakwana le mogopolo wa nako e telele. Mogopolo wa dikwi o hwetša tsebišo e tšwago dilong tšeo di tutueletšago motho go tšea kgato ka dikwi, tše bjalo ka go dupelela, go bona le go kgoma. Mogopolo wa nakwana, wo gape o bitšwago mogopolo o šomago, o swara tsebišo e nyenyane ka nakwana. Ka baka leo, re ka kgona go hlakanya dipalo ka hlogo, go gopola dinomoro tša mogala nako e telele ka mo go lekanego go ka di leletša gotee le go gopola karolo ya mathomo ya lefoko ge re dutše re bala goba re theeditše karolo ya bobedi. Eupša ka ge ka moka ga rena re tseba, mogopolo wa nakwana ke o lekanyeditšwego.
Ge e ba o nyaka go boloka tsebišo sa ruri, e swanetše go ya ka mogopolong wa gago wa nako e telele. O ka e tsenya bjang moo? Melao e latelago ya motheo e tla go thuša.
▪ Kgahlego Bontšha kgahlego tabeng gomme o ikgopotše mabaka a go ithuta yona. Ka ge o tla bona se bophelong bja gago, ge maikwelo a gago a akaretšwa, o gopola dilo tše dintši. Therešo ye e ka thuša barutwana ba Beibele kudu. Ge ba bala Beibele ba e-na le dipakane tše pedi e lego ya go batamela kgaufsi le Modimo le ya go ruta ba bangwe ka yena, ba ka gopola dilo tše dintši le go feta.—Diema 7:3; 2 Timotheo 3:16.
▪ E-ba yo a Elago Hloko Puku ya Mysteries of the Mind e re: “Ge e le gabotse go lebala go bakwa ke go se be yo a elago hloko.” O ka thušwa ke’ng go ba yo a elago hloko? E-ba le kgahlego gomme o tšee dintlha ge e ba go kgonega. Go tšea dintlha ga go tsepamiše monagano feela, eupša gape go dira gore motheetši a kgone go boeletša taba ka morago.
▪ Kwešišo Diema 4:7 e re: “Nthša tšohle O di ruilexo, O rêkê thlaloxanyô.” Ge o sa kwešiše thuto goba kgopolo e itšego, go ka direga gore o se e gopole gabotse goba o e lebale. Kwešišo e dira gore o lemoge tswalano magareng ga dikarolo tše itšego, e bile e di momaganya gore o kgone go bona taba ka botlalo. Ka mohlala, ge morutwana yo a ithutelago go lokiša dikoloi a kwešiša kamoo entšene e šomago ka gona, o tla kgona go gopola gabotse taba ka botlalo mabapi le entšene.
▪ Thulaganyo Beakanya dikgopolo tše di swanago goba tše di tswalanago go ya ka magoro a tšona. Ka mohlala, go bonolo go gopola lelokelelo la dilo tšeo re yago go di reka ge e ba re di ngwadile go ya ka magoro a tšona—dinama, merogo, dienywa, bjalo-bjalo. Le gona, arola tsebišo ka dikarolwana tše di nyenyane, tšeo di sa fetego tše hlano go ya go tše šupa. Dinomoro tša mogala gantši di arolwa ka dikarolo tše tharo e le gore di ka gopolwa gabonolo. Mafelelong, e ka ba mo gobotse go rulaganya lelokelelo la gago go ya ka tatelano e itšego, mohlomongwe ya ditlhaka.
▪ Go dira poeletšo goba go bolela Go boeletša ka go hlaboša seo o nyakago go se gopola (ka mohlala, lentšu goba polelwana ya leleme le šele) go tla matlafatša dikgokagano tša disele tša megalatšhika. Se se ka direga bjang? Sa mathomo, go bolela lentšu go go gapeletša go tsepamiša kgopolo. Sa bobedi, o ka hwetša thušo ya ka pela-pela go tšwa go morutiši wa gago. Sa boraro, go theetša—gaešita le go itheetša—go dira gore dikarolo tše dingwe tša bjoko bja gago di šome.
▪ Go bona dilo ka leihlo la kgopolo Aga seswantšho-kgopolo sa selo seo o nyakago go se gopola. Le gona o ka hwetša e le mo go holago go se thala letlakaleng. Go fo swana le go bolela, go bona dilo ka leihlo la kgopolo go dira gore dikarolo tše di fapanego tša bjoko bja gago di šome. Ge o diriša dikwi tše dintši, tsebišo e nwelela le go feta.
▪ Go tswalanya Ge o ithuta selo se itšego se sefsa, se tswalanye le seo o šetšego o se tseba. Go kgokaganya dikgopolo le dilo tšeo o di gopolago go dira gore go tsenya tsebišo le go e ntšha bobolokelong go be bonolo gomme go tswalanya mo go bjalo go dira bjalo ka leswao leo bjoko bo ka le dirišago bakeng sa go fatolla tsebišo. Ka mohlala, gore o gopole leina la motho, le kgokaganye le karolo e sa tlwaelegago ya ponagalo ya gagwe goba selo se itšego seo se tlago go go thuša go gopola leina leo. Ge selo seo re tswalanyago le sona se segiša goba e le sa bošilo, re tla se gopola gakaone. Ka boripana, re swanetše go nagana ka batho le ka dilo tšeo re nyakago go di gopola.
Puku ya Searching for Memory e re: “Ge e ba re phela maphelo a rena re sa naganišiše goba re sa šetše e bile re sa nagane ka maemo goba ka dilo tšeo re di dirilego, re ka no se gopole moo re bego re le gona gaešita le mediro ya rena.”
▪ Go nweletša tsebišo Dumelela nako bakeng sa gore tsebišo e tseme medu, ke gore, e nwelele ka kgopolong. E nngwe ya ditsela tše kaone-kaone tša go dira se ke ka go dira poeletšo ya seo o ithutilego sona, mohlomongwe ka go se botša motho yo mongwe. Ge e ba o bile le phihlelo e kgahlišago goba o badile ka selo se itšego seo se agago ka Beibeleng goba kgatišong e theilwego Beibeleng, anegela motho yo mongwe. Ka tsela yeo, bobedi bja lena le tla holega—mogopolo wa gago o tla matlafala gomme o tla kgothatša mogwera wa gago. Ke ka baka leo go thwego go boa-boeletša tsebišo go go thuša gore o e gopole.
Ditsela tša go Kaonefatša Mogopolo—Sedirišwa se Bohlokwa
Diboledi tša kua Gerika le Roma ya bogologolo di be di kgona go nea dipolelo tše telele ka ntle le go lebelela dintlha. Di be di kgona bjang? Di be di diriša ditsela tša go kaonefatša mogopolo (mnemonics). Tsela ya go kaonefatša mogopolo ke mokgwa goba sedirišwa seo se re thušago go boloka tsebišo mogopolong wa nako e telele le go e gopola ge e nyakega.
Mokgwa wa go kaonefatša mogopolo woo o bego o dirišwa ke diboledi tša Gerika ya bogologolo e be e le wa go diriša maswao, woo o hlalositšwego la mathomo ke sereti sa Mogerika seo se bitšwago
Simonides wa Ceos ka 477 B.C.E. Tsela ye e kopanya melao ya motheo ya go rulaganya, go bona ka leihlo la kgopolo le go tswalanya dilo le selo se itšego se se tlwaelegilego, se bjalo ka leswao la tsela goba selo se itšego ka phapošing goba ka ngwakong wa motho yo mongwe. Batho bao ba dirišago mokgwa wo wa go diriša maswao ba tšea leeto ka leihlo la kgopolo gomme ba tswalanya karolo e nngwe le e nngwe ya tsebišo yeo ba nyakago go e gopola le maswao a itšego goba dilo. Ge ba nyaka go gopola tsebišo yeo, ba fo tšea leeto leo ka leihlo la kgopolo gape.—Bona lepokisi “Tšea Leeto ka Leihlo la Kgopolo.”Nyakišišong yeo e dirilwego go batho bao ba tšerego maemo a pele Diphadišanong tša ngwaga le ngwaga tša tša Monagano tša Lefase go ile gwa hwetšwa gore bokgoni bja bona bjoo bo phagamego bja go gopola bo be bo sa bakwe ke bohlale bjo bo kgethegilego. Go oketša moo, batšea-karolo ba bantši ba be ba le nywageng ya magareng ga e 40 le e 50. Sephiri sa bona e be e le eng? Ba bantši ba bona ba re ba kgonne se ka baka la go diriša ga bona ditsela tša go kaonefatša mogopolo ka tsela e atlegago.
Na o nyaka go gopola malokelelo a mantšu? Tsela e nngwe e šomago ya go thuša go gopola ke ya tatelano ya ditlhaka, yeo e bego e dirišwa kudu ke Baheberu ba bogologolo. Ka mohlala, ditemaneng tše dintši tša dipsalme, lentšu la mathomo la temana e nngwe le e nngwe goba sehlopha sa ditemana le thoma ka tlhaka e latelago ya ditlhaka tša Seheberu. Mokgwa wo woo o šomago wa go thuša go gopola o ile wa kgontšha baopedi go gopola ditemana ka moka tše 176 tša Psalme 119 (PK)!
Ee, o ka kgona go tlwaetša le go kaonefatša mogopolo wa gago. Bjalo ka ge dinyakišišo di bontšhitše, mogopolo wa rena o bjalo ka segoba. Ge re o diriša kudu, o matlafala le go feta go ba go fihla le botšofading.
[Lepokisi go letlakala 19]
Maele A Tlaleletšo
▪ Tlwaetša mogopolo wa gago ka go ithuta mešomo yeo o sa e tsebego, leleme le lengwe, goba go bapala seletšo se itšego sa mmino.
▪ Tsepamiša kgopolo ya gago dilong tše bohlokwa kudu.
▪ Ithute Ditsela tša go kaonefatša mogopolo.
▪ E-nwa meetse a lekanego. Go felelwa ke meetse mmeleng go ka baka kgakanego ya monagano.
▪ Robala ka mo go lekanego. Bjoko bo boloka tsebišo ge motho a robetše.
▪ Iketle ge o ithuta. Kgateletšego e tsoša dihomoune tša cortisol, tšeo di ka šitišago tirišano ya megalatšhika.
▪ Phema go diriša bjala gampe le go kgoga. Tagi e šitišana le mogopolo wa nakwana gomme go lemalela dino-tagi go ka baka tlhaelelo ya thiamine, e lego bithamine B yeo e nyakegago bakeng sa go dira gore mogopolo o šome gabotse. Go kgoga go fokotša oksitšene yeo e yago bjokong. *
[Mongwalo wa tlase]
^ ser. 36 A theilwe tsebišong e gatišitšwego makasineng wa elektroniki wa Brain & Mind.
[Box/Pictures on page 20, 21]
TŠEA LEETO KA LEIHLO LA KGOPOLO
O be o ka gopola bjang lelokelelo la dilo tše mmalwa tšeo o swanetšego go di reka tše bjalo ka senkgwa, mae, mafsi le potoro. O diriša mokgwa wa go diriša maswao, o ka di bona ka leihlo la kgopolo di le ka phapošing ya gago ya bodulo.
Ka leihlo la kgopolo bona mosamo wa setulo e le senkgwa
mae a alamelwa a le ka tlase ga lebone
hlapi ya go ruiwa e sesa ka gare ga kgamelo ya mafsi
potoro e tloditšwe sekirining sa thelebišene
Ge selo seo re swantšhago ka sona se segiša go ba se sa tlwaelega, re tla se gopola gakaone! Ge o fihla lebenkeleng, boela morago ka leihlo la kgopolo.
[Lepokisi go letlakala 21]
THABELA GORE O KGONA GO LEBALA!
Akanya kamoo bophelo bja gago bo bego bo tla ba ka gona ge nkabe o kgona go gopola selo se sengwe le se sengwe, e ka ba se bohlokwa goba se sego bohlokwa. Ruri monagano wa gago o be o tla tlala ka dilo tše di se nago mohola. Makasine wa New Scientist o bolela gore mosadi yo mongwe yoo ge e le gabotse a bego a gopola selo se sengwe le se sengwe seo se diragetšego bophelong bja gagwe “o hlalositše gore go dula ga gagwe a gopola dilo ‘ke mo go sa kgaotšego, mo go sa laolegego le mo go lapišago ka mo go feletšego’ e bile ke ‘morwalo o boima.’” Re leboga gore bontši bja rena ga re na bothata bjoo ka gobane banyakišiši ba dumela gore monagano wa rena o na le bokgoni bja go lahla tsebišo yeo e sa nyakegego goba yeo e šiilwego ke nako. Makasine wa New Scientist o re: “Go lebala ka mo go lekanego ke karolo e bohlokwa ya go ba le mogopolo woo o šomago ka mo go feletšego. Ge re lebala selo se itšego se bohlokwa, . . . go fo ba go bontšha gore mokgwa wo wa go tloša dilo tšeo di sa nyakegego mogopolong o šoma gabotse kutšwanyana.”