Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

“Le tšwa Batswading ba Hlwekilego”

“Le tšwa Batswading ba Hlwekilego”

“Le tšwa Batswading ba Hlwekilego”

KA MONGWADI WA PHAGOGA! KUA BRAZIL

LETSWAI le ile la hlaloswa e le leo ‘le tšwago batswading ba hlwekilego, e lego letšatši le lewatle.’ Seo ke sa therešo e le ka kgonthe ka letswai leo le tšweletšwago ke go moyafala ga meetse a lewatle mo go bakwago ke letšatši.

Toropo ya Brazil ya Rio Grande do Norte, yeo e lego ka leboa-bohlabela bja lebopo la lewatle la Brazil, e tsebega kudu ka go ba ga yona lefelo leo go tšweletšwago letswai go lona gomme la rekišwa. Go fiša ga boemo bja leratadima, go se ne ga pula ka mo go lekanego le meoya e omilego e tšwelelago gantši di dira gore lefelo le le be le le swanelegago kudu bakeng sa go tšweletša letswai leo le bago gona ka baka la go moyafala ga meetse a lewatle mo go bakwago ke letšatši. Go tšwa mo, go hwetšwa mo e ka bago 95 lekgolong ya letswai la Brazil le sa hlwago le hlwekišwa le leo le hlwekišitšwego. Le lengwe la mafelo ao go tšweletšwago letswai go wona le toropong ya Areia Branca, e lego toropo e nyenyane yeo e lego kgaufsi le lebopo.

Go Etela Lefelong Leo go Tšweletšwago Letswai go Lona

Mafelo ao go tšweletšwago letswai leo le bago gona ka baka la go moyafala ga meetse a lewatle mo go bakwago ke letšatši gantši ke a magolo, gomme la kua Areia Branca le lona ke le legolo kudu. Ge baeti ba batamela Areia Branca ka tsela ya lephefo, gantši ba tlabja kudu ke bogolo bja lefelo leo. Letšatši la mesong le phadimiša meetse ao a moyafalago, ao go bonagalago a fihla kgole le moo mahlo a ka bonago. Mo e nyakilego e ka ba 90 lekgolong ya lefelo le leo le tswaleletšwego e dirišwa bakeng sa go moyafatša; gomme karolo e šetšego, e dirišetšwa seo se tsebjago e le mmotaganyo (crystallization), e lego moo letswai le motaganywago gona.

Selo se sengwe le se sengwe se khupetšwa ke bošweu bja letswai, bjo bo phadimišwago ke seetša sa letšatši seo se fahlago. Go bohlokwa gore o rwale dipaketsane tša letšatši ge o etela mafelong a bjalo. Motswakotii wa mathomo wa letswai (concentration of salt) o dirwa ke go dumelelwa ga meetse a lewatle gore a elelele ka matangwaneng a latelanago ao a arogantšwego ka mabotwana le dikgoro tša dikota. Go na le matangwana a bjalo a 67. Letšatši le phefo di moyafatša dilithara tše ka bago tše 650 tša meetse ka motsotswana! Lega go le bjalo, go tšea mo e ka bago matšatši a 90 go ya go a 100 gore tshepedišo ka moka ya go moyafatša e direge.

Gaešita le ge go moyafatša go šadiša sodium chloride, meetse a lewatle gape a na le dikarolwana tše nyenyane tša calcium carbonate, calcium sulfate, magnesium sulfate le matswai a mangwe. Matswai a tšwa ka gare ga meetse a lewatle ka dinako tše di sa swanego, gomme a ba bjalo ka magapi mabatong a matangwana a meetse ao a moyafalago.

Go tšwa matangwaneng a, motswakotii wa meetse a letswai o elelela ka matangwaneng a 20 ao a kgoboketšago letswai. Go a mangwe matangwana, meetse a lewatle a ba a šetše a tšwile ka mo go feletšego gomme seo sa dira gore go be le letswai le lentši le le tiilego. Motšhene o mogolo wa go pšhatlaganya letswai o dirišwa bakeng sa go pšhatla letswai le go le tsenya ka diloring. Dilori di rwala letswai go le iša go seo se bonagalago e le sešego sa mabele, e lego moo letswai le hlatswiwago gona. Ka morago ga ge meetse a ntšhitšwe, letswai le tlošeletšwa ka meetse a mafsa.

Mafelelong, letswai le rwalwa ka diketswana go išwa boema-kepe bja sehlakahlakeng sa maitirelo sa Areia Branca, seo se agilwego ka lewatleng mo e ka bago dikhilomithara tše 12 go tloga lebopong. Sehlakahlaka seo se ka sebopego sa khutlo-nne—mo e ka bago bophara bja dimithara tše 92 le botelele bja dimithara tše 166—e bile se ka kgona go boloka ditone tše 100 000 tša letswai. Lepanta le le sepetšwago ke motšhene le rwala letswai la le iša lefelong le lengwe gona moo lewatleng, moo le tlago go rwalwa ka dikepe tše di sepelago ka lewatleng gomme tša le iša dikarolong tše dingwe tša Brazil.

Selo se Šomago Mešomo e Mentši le se Bohlokwa

Gaešita le ge mebele ya rena e nyaka letswai le lenyenyane, letswai le bohlokwa bophelong le go pheleng gabotse ga batho le diphoofolo. Mohlomongwe re nagana ka lona e le feela selo se setšhweu seo se dirišetšwago go natefiša dijo. Eupša le šoma mešomo e mengwe e mentši e bohlokwa, e bjalo ka yeo e dirwago diintasetering tša dikhemikhale, tša go dirwa ga mašela le tšeo di dirago tshipi. Letswai gape le dirišetšwa go dira dikhemikhale tše mmalwa e bile le dirišetšwa go dira sesepe, diphadimiši le bakeng sa ditshepedišo tša porcelain-enamel. Lehono letswai go bolelwa gore le dirišetšwa go phetha mešomo e tsebjago e fetago 14 000!

Letswai le tšweletšwa ka bontši kudu mo e lego gore ga le fele. Go khubiki khilomithara e tee feela ya meetse a lewatle, go na le mo e ka bago ditone tše dimilione tše 25 tša sodium chloride—e lego letswai le le tlwaelegilego! Lega go le bjalo, dinakong tše di fetilego, le be le sa hwetšagale gabonolo. Ka mohlala, mehleng ya bogologolo kua China, gauta ke yona feela e bego e tšeelwa godimo kudu. Beibele e bolela ka letswai ka makga a mantši e bile e bontšha le seo le se phethago.

Ka dinako tše dingwe, masea a be a fogohlwa ka letswai ge a be a sa tšo belegwa, mohlomongwe e le ka gobane mohola wa dihlare tše dingwe o be o theilwe go lona. (Hesekiele 16:4) Beibele gape e diriša letswai ka tsela ya seswantšhetšo. Ka mohlala, Jesu o boletše gore barutiwa ba gagwe e be e le “letswai la lefase,” a šupa go tutuetšo ya bona go ba bangwe yeo e se nago bosodi e le ka baka la molaetša wo o neago bophelo woo ba bego ba o rwele. (Mateo 5:13) Letswai gape e bile sešupo sa go tia le go ba gona ga sa ruri. Ka baka leo, “kgwerano ya letswai” e be e tšewa e le tumelelano e tlemaganyago.—Numeri 18:19PK.

Go etela ga rena lefelo leo go tšweletšwago letswai go lona la Areia Branca go re thušitše go kwešiša kutšwanyana kamoo letswai le lego bohlokwa ka gona le kamoo le nago le mohola kudu le gore ke ka baka la eng le ile la tšeelwa godimo gakaaka historing. Ee, re ka leboga gore setšweletšwa se—seo se ‘tšwago batswading ba hlwekilego, e lego letšatši le lewatle’—se gona ka bontši kudu.

[Seswantšho go letlakala 24]

Motšhene wa go pšhatlaganya letswai letangwaneng la go motaganya letswai

[Seswantšho go letlakala 24]

Letswai pele ga ge le ka hlwekišwa

[Seswantšho go letlakala 24, 25]

Moo letswai le hlatswiwago, le sekišwago, le go bolokelwa gona