Daniele 1:1-21

  • Bababilona ba dikaneditše Jerusalema (1, 2)

  • Masogana a ka bogošing ao a thopilwego a a tlwaetšwa (3-5)

  • Tumelo ya Baheberu ba bane e a lekwa (6-21)

1  Ka ngwaga wa boraro wa ge Kgoši Jehoyakima wa Juda a buša, Kgoši Nebukadinetsara wa Babilona o ile a tla a dikanetša Jerusalema. 2  Ge nako e dutše e eya, Jehofa o ile a dumelela Nebukadinetsara a fenya Kgoši Jehoyakima wa Juda, a ba a mo dumelela le gore a tšee tše dingwe tša dibjana tša ka ntlong* ya Modimo wa nnete, gomme a di iša nageng ya Babilona* ntlong ya modimo wa gagwe. O ile a bea dibjana tšeo matlotlong a modimo wa gagwe. 3  Ke moka kgoši ya laela Ashipenase mohlankedi wa yona yo mogolo wa kgoro gore a tliše ba bangwe ba Baisiraele,* go akaretša bana ba ka bogošing le ba batho bao ba hlomphegago. 4  E be e swanetše go ba e le baswa bao go se nago seo ba solegago ka sona, ba babotse, e be bao ba hlalefilego, ba na le tsebo le temogo e bile ba ka kgona go hlankela ka mošate wa kgoši. O be a swanetše go ba ruta go bala le go ngwala leleme la Bakaladea.* 5  Le gona, kgoši e ile ya laela gore masogana ao a fiwe dijo tša maemo tša go swana le tšeo e di jago le beine yeo e e nwago letšatši le lengwe le le lengwe. Ba be ba swanetše go fetša mengwaga e meraro ba tlwaetšwa,* gomme ka morago ga moo ba be ba tlo thoma go šomela kgoši. 6  Bjale gare ga masogana ao, go be go na le a mangwe a go tšwa molokong wa Juda, e lego Daniele,* Hanania,* Mishaele* le Asaria.* 7  Ke moka mohlankedi yo mogolo wa kgoro a ba reela maina.* Daniele a re ke Belteshatsara, Hanania a re ke Shaderaka, Mishaele a re ke Meshaka gomme Asaria a re ke Abedinego. 8  Eupša Daniele a fetša le pelo ya gagwe gore a ka se itšhilafatše ka dijo tša kgoši tša maemo le ka beine yeo e nwewago ke kgoši. Ka gona o ile a kgopela mohlankedi yo mogolo wa kgoro gore a mo dumelele gore a se ke a ja dilo tšeo e le gore a se ke a itšhilafatša. 9  Ke moka Modimo wa nnete a dira gore mohlankedi yo mogolo wa kgoro a gaugele Daniele, a be a mo kwele bohloko. 10  Eupša mohlankedi yo mogolo wa kgoro a re go Daniele: “Ke tšhaba kgoši mong wa ka yo a ntaetšego gore ke le fe dijo le dino. Go tla direga eng ge a ka bona le otile e bile le sa swane le baswa ba bangwe bao ba lekanago le lena? Le tlo ntira gore ke be le molato pele ga kgoši.” 11  Eupša Daniele a botša mohlokomedi yoo mohlankedi yo mogolo wa kgoro a bego a mmeile gore a hlokomele yena, Hanania, Mishaele le Asaria, a re: 12  “Re kgopela gore o leke rena bahlanka ba gago ka matšatši a lesome gomme re fiwe merogo gore re je le meetse gore re nwe. 13  Ke moka o bapiše rena le masogana ale a mangwe ao a jago dijo tša maemo tša kgoši gomme o dire seo o se nyakago ka rena.” 14  O ile a dumelelana le kgopelo ya bona gomme a ba leka ka matšatši a lesome. 15  Ge matšatši a lesome a fela, ba ile ba bonagala ba kgahliša e bile ba phetše gabotse go feta baswa ba bangwe ka moka bao ba bego ba eja dijo tša maemo tša kgoši. 16  Ka gona, motho yo a bego a ba hlokomela o ile a tšwela pele a ba fa merogo go e na le go ba fa dijo tša maemo tša kgoši le beine. 17  Modimo wa nnete o ile a fa masogana a a mane bohlale, tsebo le temogo ya go kwešiša dilo ka moka tšeo di ngwadilwego gomme a fa Daniele bokgoni bja go kwešiša dipono ka moka le ditoro ka moka. 18  Ge nako yeo kgoši e bego e laetše gore masogana ao ka moka a tlišwe go yona e fihla, mohlankedi yo mogolo wa kgoro o ile a a tliša go Nebukadinetsara. 19  Ge kgoši e bolela le masogana ao, go ile gwa hwetšwa go se na lesogana le le letee leo le bego le swana le Daniele, Hanania, Mishaele le Asaria, gomme a ile a napa a dula moo gore a hlankele kgoši. 20  Ge kgoši e be e botšiša dipotšišo tšeo di nyakago bohlale le kwešišo, e ile ya hwetša gore masogana ao a be a kgona go di araba gabotse gomme ya bona gore a be a le bohlale kudu go phala baperisita ka moka bao ba dirago dilo tša maleatlana le boramalea ka moka ba mmušong wa yona. 21  Ke moka Daniele a tšwela pele a dutše moo go fihlela ngwageng wa pele wa ge go buša Kgoši Korese.

Mengwalo ya tlase

Goba, “tempeleng.”
Phetolelo ya lentšu ka lentšu e re, “Shineara.”
Phetolelo ya lentšu ka lentšu e re, “barwa ba Isiraele.”
Phetolelo ya lentšu ka lentšu e re, “O be a swanetše go ba ruta mongwalo wa Bakaladea le leleme la bona.”
Goba mohlomongwe, “ba fepša.”
Leina le le ra gore “Modimo ke Moahlodi wa ka.
Leina le le ra gore “Jehofa o Bontšhitše Kgaugelo.
Mohlomongwe leina le le ra gore, “Ke Mang yo a Swanago le Modimo.”
Leina le le ra gore “Jehofa o Thušitše.”
Ke gore, maina a Bababilona.