1. Ne̱ni moto nu malee̱le̱ ndedi eno̱ e, njika myango pe̱ mi mokwe̱le̱ biso̱ jombwea moto mō̱ nu lee̱le̱ ndedi e?

MOTO nu malee̱le̱ ndedi e muyao, a to̱ndi bane̱, a sangi pe̱ mulema. Je ná jo̱nge̱le̱ myango ma mot’a Samaria Yesu a kwaledino̱. Ponda nu mot’a tumba dipe̱pe̱ e̱nno̱ mot’a Bonayuda mō̱ nu kwedi o mā ma bato ba jiba, a “bwedi mo̱ ndedi.” Mot’a Samaria a ‘bo ndedi,’ ombwea nu mot’a Bonayuda na ndolo ńe̱se̱. (Lukas 10:29-37) Mi myango mi mabonde̱ ede̱mo a bwam ewo̱ Loba lasu a malee̱le̱no̱—ndedi. Loba a malee̱le̱ biso̱ ndedi ońolana a to̱ndi biso̱. A mabola pe̱ nika o ńai na ńai a mbadi buńa te̱.

2. O njika mbadi nipe̱pe̱ moto eno̱ ná a lee̱le̱ ndedi e?

² Mbadi nipe̱pe̱ ńe ńena moto eno̱ ná a lee̱le̱ ndedi. Moto nu malee̱le̱ ndedi e ná a no̱ngo̱ bedomsedi ná a si mako̱kise̱ moto ńangame̱n beko̱kisedi ke̱ a be̱n njo̱m a bwam o bola nika. Yehova a malee̱le̱ biso̱ ndedi o ni mbadi. Ka nje te̱ mulo̱ngedi a kwalino̱, “a si mabupisane̱ biso̱ kaponda mawuse̱ masu.” (Mye. 103:10) Ponda iwo̱ pe̱, Yehova e ná a ko̱kise̱ mubole̱ bobe na ngińa ńe̱se̱.

3. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea e?

³ O din jokwa, di me̱nde̱ jalabe̱ min myuedi milalo: Ońola nje Yehova a malee̱le̱no̱ ndedi e? Mo̱ mulatako mwe oteten a beko̱kisedi ba ngińa na ndedi e? Nje pe̱ ye ná yongwane̱ biso̱ o lee̱le̱ ndedi e? Jombwe ne̱ni Eyal’a Loba e malabe̱no̱ mi myuedi.

4. Ońola nje Yehova a malee̱le̱no̱ ndedi e?

⁴ Yehova a to̱ndi lee̱le̱ ndedi. Ńamuloloma Paulo a tili ná  Loba e “m’bwaṅ o ndedi.” Owan, Paulo a ta nde a tele̱ye̱ ná Loba e ndedi ońolana a boli baboledi bao bo̱kisabe̱ bena ba titi ke̱nge̱nge̱ dipita la be̱ longe̱ o mo̱ń. (Efe. 2:4-7) Nde seto̱ bo̱kisabe̱ buka te̱ nde Yehova a lee̱le̱no̱ ndedi. Mulo̱ngedi David a tili ná: “Yehova a tele̱ mulema ońola be̱se̱, a mabwea bewekedi bao be̱se̱ ndedi.” (Mye. 145:9) Kana Yehova a to̱ndino̱ bato, a malee̱le̱ babo̱ ndedi ponda te̱ a be̱nno̱ njo̱m a bwam o bola nika.

5. Ne̱ni Yesu okono̱ nded’a Yehova e?

⁵ Yesu a bi buka bato be̱se̱ nate̱na njika dikala Yehova a to̱ndino̱ lee̱le̱ ndedi. Mo̱ na Sango ao ba jai o mo̱ń mimbu jita obiana Yesu a mapo̱ o wase. (Min. 8:30, 31) Yesu e̱n ngedi jita ne̱ni Sango a lee̱le̱no̱ babole̱ bobe ndedi. (Mye. 78:38-43) Yesu a bonde̱ y’ede̱mo a bwam ya Sango o belēdi bao.

6. Ne̱ni Yesu ongwane̱no̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ nded’a Sango ao e?

⁶ Ka nje te̱ jokwa di se̱le̱ di lee̱no̱, Yesu a boli munia ma muna nu pimbedi o bonde̱ nate̱na njika dikala Yehova a to̱ndino̱ lee̱le̱ ndedi. Nu muna asumwe̱ omboa na mo̱ ala owe̱ni “a ńamse̱no̱ bema bao na longe̱ la mbamba.” (Lukas 15:13) Ombusa ponda, ese̱le̱ di longe̱ lao la mbamba, a sibise̱ mo̱me̱ne̱, na mo̱ a timba omboa. Nje sango a bolino̱ e? Y’eso̱mb’a moto e pomane̱ bia. Yesu mo̱ ná: “Nde ke̱ [muna] a dia etum wone̱, na sango e̱ne̱ mo̱, a bwa ndedi, a ńa mīla, a sokane̱ mo̱, a sopa mo̱.” Sango ao a si bwese̱ mo̱ iso̱n. O diwengisan, a pomane̱ nde o lee̱le̱ mun’ao ndedi, a lakise̱ mo̱, a some̱le̱ pe̱ mo̱ po̱ la bwam omboa. Muna nu pimbedi a ta a bola bobe bonde̱ne̱, nde kana ate̱le̱no̱, sango ao a lakise̱ mo̱. O mu munia, Yehova nde e nu sango nu lee̱le̱ mun’ao ndedi. Yesu a bolane̱ nde mi myango mi matape̱ mulema o lee̱ ná Yehova a malakise̱ na mulema mwe̱se̱ babole̱ bobe bena ba mate̱le̱ na mbale̱.—Lukas 15:17-24.

7. Ne̱ni mbadi Yehova a malee̱le̱no̱ ndedi e malee̱no̱ dibie̱ lao dinde̱ne̱ e?

⁷ Yehova a malee̱le̱ ndedi ońolana e dibie̱ o dikala di peti. Yehova a mano̱ngo̱ nde bedomsedi ponda ye̱se̱ ońola bwam ba  bewekedi bao. Bibe̱l e makwala ná “dibie̱ lena di mawe̱ o mo̱ń” di “londi na ndedi na bepuma ba bwam.” (Yak. 3:17) Ka muyedi ńe ndolo, Yehova a bi ná baboledi bao ba matombwane̱ ke̱ a malee̱le̱ babo̱ ndedi. (Mye. 103:13; Yes. 49:15) Nded’a Yehova e mabola baboledi bao dipita to̱ na si be̱ labu la ke̱nge̱nge̱. Dibie̱ la Yehova di pakapakan di matute̱le̱ so̱ mo̱ o lee̱le̱ ndedi ponda te̱ a be̱nno̱ njo̱m a bwam o bola nika. Nde Yehova a bi pe̱ so̱ njika ponda a s’angame̱nno̱ lee̱le̱ ndedi. Kana eno̱ dibie̱, a si me̱nde̱ lee̱le̱ ndedi to̱ buńa yete̱na bola la nika di makudumane̱ bobe.

8. Nje yangame̱n bolane̱ ponda iwo̱ e, ońola nje pe̱ e?

⁸ Dutea ná muboled’a Loba mō̱ a no̱ngi bedomsedi ba wite̱ musonje. Nje jangame̱nno̱ bola e? Yehova a kwalane̱ Paulo ná ome̱le̱ mwemba ná ba “si dane̱ to̱ mo̱.” (1 Kor. 5:11) Babole̱ bobe bena ba si mate̱le̱ bangame̱n sumwabe̱ o mwemba. Nika ńangame̱n bolane̱ o bwam ná bonasango na bonańango be jemea ba tatabe̱, nik’e malee̱ pe̱ ná mangea ma Yehova me bosangi. Nde ye ná e be̱ bō̱ ndutu o je̱ne̱ ná pangabe̱ la moto o bebokedi di malee̱le̱ nde nded’a Yehova. Nika ńe so̱ mbale̱ e? Jombweye te̱ nika.

9-10. Ka nje te̱ Bonahebe̱r 12:5, 6 e malee̱no̱, ońola nje jeno̱ ná di kwala ná pangabe̱ la moto di malee̱le̱ ndedi e? Bola eyembilan.

⁹ Ba langi te̱ bon bobia o ndongame̱n jombwea moto di bino̱ ná “seme̱ kakale̱ a titi pe̱ Mboṅ a Yehova,” di mabwa ndutu jita. Je ná na di baise̱ biso̱me̱ne̱ nga a ta angame̱n pangabe̱. Mo̱ ye mbale̱ ná pangabe̱ la moto o bebokedi di malee̱le̱ ndedi e? E, di malee̱le̱ mo̱. Moto angame̱n te̱ ko̱kisabe̱, ye dibie̱, ndedi, na ndolo o bola nika. (Min. 13:24) Mo̱ pangabe̱ la moto le ná di tute̱le̱ mo̱ o tukwa bedangwedi bao na jate̱le̱ pe̱ e? E. Jita la bonasango na bonańango bena ba boli bobe bonde̱ne̱ ba kwali ná pangabe̱ labu o bebokedi longwane̱ babo̱ o jemba bonde̱ne̱ ba bobe babu, o jate̱le̱ na tukwa bedangwedi babu, na timba pe̱ na Yehova.—Langa Bonahebe̱r 12:5, 6.

¹⁰ Di no̱nge eyembilan. Mutate̱ mido̱ngi e̱n ná mudo̱ngi ma dibemba lao mō̱ mu maboa. A bi ná angame̱n pandise̱ mu mudo̱ngi na mine̱ mido̱ngi ma dibemba o bwam ná ombweye mo̱ tobotobo. Nde mido̱ngi mi to̱ndi dangwa mwemba. Kana mi to̱ndino̱ be̱ o dibemba, me so̱ ná mi pambilane̱ yete̱na mi jai muso̱lo̱ki. Mo̱ e te̱nge̱n o kwala ná mutatedi e bobe na njo yete̱na a pandise̱ mu mudo̱ngi o bwam ba jombwea mo̱ e? Tom tom. A bi ná ese̱le̱ te̱ mu mudo̱ngi oteten a dibemba, di diboa le ná di tombea mine̱ mido̱ngi. Pandise̱ la mudo̱ngi mu maboe̱ di matata so̱ nde dibemba le̱se̱.—Kobisane̱ Levitiko 13:3, 4.

11. (a) Ne̱ni moto nu pangabe̱ eno̱ ka mudo̱ngi mu maboe̱ e? (b) Nje bato ba pangabe̱ beno̱ ná ba bola e, njika jongwane̱ pe̱ beno̱ ná ba kusa e?

¹¹ Je ná di kobisane̱ kriste̱n ni pangabe̱ na mudo̱ngi mu maboe̱. Kana mulatako mao na Yehova mu titino̱ bwam, e nde ka moto nu maboe̱. (Yak. 5:14) Moto nu maboe̱ o mbad’a mudī e ná a tombe̱le̱ bape̱pe̱ diboa lao, ka nje te̱ yeno̱ na moto nu be̱n diboa la mbale̱ mbale̱. Ye so̱ ná e pula ponda iwo̱ ná moto nu maboe̱ o mbad’a mudī a pandisabe̱ na mwemba. Be beko̱kisedi be nde mbadi po̱ Yehova a malee̱le̱no̱ ndolo a be̱nedino̱ baboledi bao ba jemea ba dibemba lao, yen ebe be pe̱ ná be tapa mulema ma mubole̱ bobe, be tute̱le̱ pe̱ mo̱ yen ebe o jate̱le̱. To̱ná a pangabe̱no̱, e te̱ nde ná a benga jukea o ndongame̱n a mwemba, owe̱ni eno̱ ná a kusa da la mudī na jouse̱ pe̱te̱ mulatako mao na Yehova. E pe̱ ná a kusa bolanga ońola jokwa lao la mo̱me̱ne̱,  ombwa pe̱ JW Elimb’a bedinge̱dinge̱^®. Niponda batudu beno̱ jombwa bońaki bao, be ná ba bola mo̱ malea na bediedi ponda na ponda te̱ ná nika ńongwane̱ mo̱ o ja pe̱te̱ bwam o mbad’a mudī, ná a be̱ne̱ pe̱te̱ epolo o timba Mboṅ a Yehova. *

12. Njika lambo batudu beno̱ ná ba bola jombwea mubole̱ bobe nu bangi o jate̱le̱ o bwam ba lee̱le̱ mo̱ ndolo na ndedi e?

¹² Di s’angame̱n dimbea ná babole̱ bobe bena ba mabange̱ jate̱le̱ buka te̱ nde ba mapangabe̱. Batudu ba bi ná bangame̱n dutea bwam obiana ba mano̱ngo̱ bedomsedi ba panga moto o mwemba. Ba bi ná Yehova a mako̱kise̱ nde “o ka ni te̱nge̱n.” (Yer. 30:11) Batudu ba to̱ndi bonasango abu, ba si mapula pe̱ to̱ bola lambo le ná di ńamse̱ mulatako mabu na Yehova. Ponda iwo̱ so̱, nika ńe nde lee̱le̱ ndolo na ndedi yete̱na ba se̱le̱ o sumwa mubole̱ bobe o mwemba.

13. Ońola nje kriste̱n po̱ ńa mwemba ma Korinto e tano̱ ńangame̱n pangabe̱ e?

¹³ Jombweye te̱ ne̱ni ńamuloloma Paulo ombwedino̱ ekwal’a mubole̱ bobe nu bangi o jate̱le̱ o ebwe’a mbu yaboso. Kriste̱n po̱ ńa mwemba ma Korinto e ta e wite̱ musonje na munj’a sango ao. E se̱ bobe bonde̱ne̱ nik’e tano̱ e! Paulo a ta a bia nje Yehova a tano̱ a langwea tumba la Israel ńa kwaṅ ná: “Moto nu nangane̱ munj’a sango e̱n nde musamba ma sango; babo̱ babane̱ ba mabwabe̱.” (Lev. 20:11) Paulo a si wusa kwalane̱ mwemba ná nu moto a bwabe̱. Nde a kwalane̱ nde bato ba Korinto ná ba pange mo̱. Bedangwedi ba nu mot’a mbamba be ta be takise̱ bō̱ o mwemba, nde bape̱pe̱ ba si ta be̱ne̱ nika ka bobe bonde̱ne̱!—1 Kor. 5:1, 2, 13.

14. Ne̱ni Paulo a lee̱le̱no̱ nupangabe̱ mō̱ ńa mwemba ma Korinto ndedi e, ońola nje pe̱ e? (2 Korinto 2:5-8, 11)

¹⁴ Ombusa ponda, Paulo a so̱ṅtane̱ ná nu moto a tuko bedangwedi bao. Mubole̱ bobe ate̱le̱ na mbale̱! To̱ná a wanno̱ bosambo o mwemba, Paulo a kwalane̱ batudu ná a si mapula “kata moyo.” Mo̱ na babo̱ ná: “Lakise̱ mo̱, lo lo̱ke mo̱.” Maka ońola nje Paulo a kwalino̱ nika: “A si ya be̱ a wo̱lea na ndut’a bwambi.” Paulo a bwedi nu moto ńate̱le̱ ndedi. A si ta a pula ná ndutu e ńo̱se nu moto, na  nik’e bola ná a bo̱be.—Langa 2 Korinto 2:5-8, 11.

15. Ne̱ni batudu beno̱ ná ba no̱ngo̱ bedomsedi ba ngińa nde ba lee̱le̱ pe̱ ndedi o mulemlem ma ponda e?

¹⁵ Kapo̱ ka Yehova, batudu ba to̱ndi lee̱le̱ ndedi. Ba mano̱ngo̱ bedo̱msedi ba ngińa ke̱ nik’e mapula, nde epolo ye̱ne̱ne̱ te̱, ba malee̱le̱ pe̱ ndedi yete̱na ba be̱n njo̱m a bwam o bola nika. Batudu ba si ko̱kise̱ te̱ mubole̱ bobe ná bambam, ba titi lee̱le̱ ndedi, o diwengisan be nde kudumane̱ bobe. Mo̱ batudu buka te̱ nde bangame̱n lee̱le̱ ndedi e?

16. Bupisane̱ Minia 21:13 nje Yehova a me̱nde̱no̱ bolane̱ ba bena ba si malee̱le̱ bape̱pe̱ ndedi e?

¹⁶ Kriste̱n ye̱se̱ yangame̱n we̱ ná i lee̱le̱ ndedi kapo̱ ka Yehova. Ońola nje e? Njo̱m po̱ ńe nde ná Yehova a si me̱nde̱ senga mika ma ba bena ba si malee̱le̱ bane̱ ndedi. (Langa Minia 21:13.) To̱ mō̱ ńasu a si me̱nde̱ to̱ndo̱ ná Yehova a bange senga mika mao, jangame̱n so̱ we̱ ná di be̱ne̱ mulema ma ndedi. O mulopo ma diba matoi masu ke̱ munasango mō̱ e o bete̱medi ba ndutu, di be̱ be̱be̱ o “senga misea ma mutuedi.” Nde jo̱nge̱le̱ pe̱ ponda ye̱se̱ ben belēdi ba Bibe̱l be makwale̱ ná: “Bekaisedi be si mabwea moto ndedi, ńena nu si lee̱le̱ ndedi.” (Yak. 2:13) Jo̱nge̱le̱ te̱ na sibise̱ la ńolo le̱se̱ ne̱ni di be̱nno̱ ńo̱ngi ná ba lee̱le̱ biso̱ ndedi, e si me̱nde̱ be̱ ndutu ná biso̱ pe̱ di lee̱le̱ bane̱ ndedi. Jangame̱n lee̱le̱ ndedi tobotobo ke̱ mubole̱ bobe ńate̱le̱ a timbi o bebokedi.

17. Ne̱ni kiṅe̱ David a lee̱le̱no̱ ndedi na mbale̱ e?

¹⁷ Byembilan be maso̱be̱ o Bibe̱l be ná bongwane̱ biso̱ o lee̱le̱ ndedi na jana pe̱ ná di si be̱ne̱ mulema ma ngińa. K’eyembilan, di kwaleye ońola kiṅe̱ David. A ta be̱ a lee̱le̱ bane̱ ndedi. Ponda Saul a pulino̱ bwa mo̱, David a lee̱le̱ ni kiṅe̱ ńena Loba a tano̱ o̱kise̱ ndedi. A si wasi kuna mo̱me̱ne̱ to̱ buńa.—1 Sam. 24:9-12, 18, 19.

18-19. O njika bete̱medi beba David a si lee̱le̱no̱ ndedi e?

¹⁸ Nde David a si lee̱le̱ ndedi ponda ye̱se̱. K’eyembilan, ponda Nabal, nu ta nde mot’a bobe a si lee̱le̱no̱ edube nde a banga pe̱ bola David na bato bao da, David a lingi, na mo̱ a no̱ngo̱ bedomsedi ba bwa Nabal name̱ne̱ pe̱ na bome ba ndabo ao be̱se̱. Nde Abigail, munj’a Nabal, a lee̱le̱ muyao na we̱lisane̱, na mo̱ a pomane̱ walane̱ David da. Na nika ńeka David o koma maya.—1 Sam. 25:9-22, 32-35.

¹⁹ Buńa bope̱pe̱, muto̱ped’a mudī Natan a langwedi David myango ma mot’a m’bwaṅ mō̱ ńibi mudo̱ngi ma mutued’a moto mō̱ nu ta nu ja be̱be̱ na mbo’ao. Na David a linga jita, a kwala ná: “We̱ne̱ ná Yehova eno̱ longe̱, moto nu boli nika lambo angame̱n wo̱!” (2 Sam. 12:1-6) David a ta a bia nje Mbend’a Mose e makwalano̱. Nu moto ńibi a ta angame̱n sawa mido̱ngi mine̱i ońola mudo̱ngi mō̱.  (Bbu. 22:1) Nde mbako David a bolino̱ ná nu moto a bwabe̱ e ta ngińa jita. Natan a ta nde a langwea David mi myango o jongwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ ná myobe mena mo̱ David a bolino̱ mi buki bo bobe! Nde ndedi Yehova a lee̱le̱no̱ David e ta bonde̱ne̱ buka ndedi ńena mo̱ David a wusano̱ lee̱le̱ nu mot’a myango ma Natan!—2 Sam. 12:7-13.

20. Nje eyembilan a David yeno̱ ná yokwe̱le̱ biso̱ e?

²⁰ Maka ná owas’a malinga, David a domse̱ nde ná Nabal na bato bao be̱se̱ bangame̱n nde bwabe̱. Ngedi nipe̱pe̱, David a pomane̱ nde bakwa ná nu mot’a myango ma Natan angame̱n bwabe̱ ońola nje a bolino̱. David a ta nde moto ńe muyao, ońola nje so̱ mbako a busise̱no̱ jombwea nu mot’a jiba e tano̱ ngińa nika e? Jombweye te̱ o njika bete̱medi David a tano̱ o niponda. Doi lao la mulema di ta di kaise̱ mo̱. Moto nu mabakwe̱ mbako a ngińa a malee̱le̱ nde ná a si be̱n ja la bwam o mbad’a mudī. Yesu ome̱le̱ basengedi bao ná: “Lo si kaise̱, ná lo si ya be̱ lo kaisabe̱. Ebanja lo me̱nde̱ nde kaisabe̱ muka lo makaise̱no̱.” (Mat. 7:1, 2) Di bole so̱ me̱se̱ ná di si be̱ne̱ mulema ma ngińa, nde di be̱ nde “m’bwaṅ o ndedi” ka Loba lasu.

21-22. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ bato ndedi e?

²¹ Ndedi ńe nde ede̱mo e me̱ne̱ne̱ o bebolo. Bato ba malee̱le̱ ndedi na mbale̱ ba mawanea bape̱pe̱ jongwane̱. Biso̱ be̱se̱ pe̱ je ná di wasa ne̱ni jongwane̱ bato o mbia masu, o mwemba masu, na owe̱ni di majano̱. Mbale̱ ńe nde ná mbad’a lee̱le̱ ndedi ye jita. Ye pe̱ te̱ ná moto a be̱n ńo̱ng’a lo̱ko̱mea e? Mo̱ je ná k’eyembilan di bola mo̱ son a da to̱so̱ di wanea mo̱ jongwane̱ dipe̱pe̱ e? Ye pe̱ te̱ ná kriste̱n ni ta ni pangabe̱ e timbi o mwemba, je ná di be̱ diko̱m di mawaneye̱ mo̱ lo̱ko̱mea e? Mo̱ je ńa di langwea bato be̱se̱ myango ma bwam ma Janea mi malo̱ke̱ e? Mbad’a bwam po̱ ni ńa lee̱le̱ ba be̱se̱ di madongame̱nno̱ ndedi.—Hiob 29:12, 13; Rom. 10:14, 15; Yak. 1:27.

²² Di le̱le̱m te̱ o jombwea ńo̱ng’a bane̱, di me̱nde̱ maka mbadi jita ya lee̱le̱ bato ba dinge̱le̱ biso̱ ndedi. Di malee̱le̱ te̱ ndedi, di mabwese̱ Sango asu ńe o mo̱ń muńe̱nge̱, mo̱ ńe Loba le “m’bwaṅ o ndedi”!