1. Nje ye ndutu ońola jita lasu e?

 MO̱ E mápo̱ye̱ wa ná o te̱se̱ lambo la mudī o bola nde e be̱ wa ndutu o londise̱ mo̱ e? b Ye te̱ nika, o titi wame̱ne̱ mō̱. Byembilan bō̱ ben. Philip a ta a pula po̱ngulane̱ mika mao, a ta pe̱ a pula kane̱ ngedi jita; nde e ta mo̱ ndutu o so̱ ponda ońola muka. Erika a ta a pula po̱ o ndongame̱n a dikalo o ponda; nde be̱be̱ na ponda ye̱se̱, a ta nde a sukane̱. Tomáš a keki ngedi jita o langa Bibe̱l ńe̱se̱. Mo̱ ná: “Na si ta na to̱ndo̱ bolanga ba Bibe̱l. Na keki o langa mo̱ ngedi ilalo, nde ponda te̱ na po̱ino̱ o kalat’a Levitiko nembe̱ nde bolanga.”

2. Ońola nje di s’angame̱nno̱ bo̱bo̱ yete̱na di be̱n lambo la mudī di te̱se̱no̱ nde lena di si bedino̱ londise̱ e?

² Yete̱na o be̱n lambo o te̱se̱no̱ nde lena o si bedino̱ londise̱, o si bo̱bo̱. E mapula ponda na miwe̱n minde̱ne̱ to̱ e be̱ nde o londise̱ lambo disadi. Ńo̱ngi o be̱nno̱ o londise̱ nje o te̱se̱no̱ e malee̱ ná mulatako mo̱ngo̱ na Yehova mwe wa tiki na ná o mapula pe̱ bolea mo̱ na ngud’ango̱ ńe̱se̱. Yehova a mabwane̱ miwe̱n mo̱ngo̱ muńe̱nge̱. A si mengane̱ pe̱ to̱ wa buka nje weno̱ ná o bola. (Mye. 103:14; Mik. 6:8) Te̱se̱ so̱ nde mambo weno̱ ná o we̱le̱ londise̱. Nje ye ná yongwane̱ wa o londise̱ nje o te̱se̱no̱ e? Jombweye malea mō̱.

3. Ońola nje yeno̱ mwená jita ná o be̱ne̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ o londise̱ nje o te̱se̱no̱ e?

³ Ye mweńa jita ná o be̱ne̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ o londise̱ mambo ma mudī o te̱se̱no̱. O be̱n te̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ o londise̱ lambo o te̱se̱no̱, o me̱nde̱ po̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ o bola mo̱. Ńo̱ngi  di be̱nno̱ o londise̱ nje di te̱se̱no̱ ńe nde ka ngo̱ ńena ni manime̱le̱ bo̱lo̱ ba dikuku wuma bo malano̱. Ngo̱ e bengi te̱ wungea, muduane̱ bo̱lo̱ a me̱nde̱ tunge̱ wuma a malano̱. Nde ngo̱ ńe te̱ ngińa, e ná a pomane̱ tunge̱. Mulemlem pe̱, ńo̱ng’asu ńa londise̱ mambo di te̱se̱no̱ ńe te̱ bonde̱ne̱, di me̱nde̱ bola nika na bo̱bise̱ la ńolo. David munasango mō̱ ńe o El Salvador mo̱ ná: “O be̱n te̱ ńo̱ngi o bola lambo, o mapo̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱. O mabola me̱se̱ ná to̱ lambo di s’eka wa ná o bole nje o te̱se̱no̱.” Nje so̱ weno̱ ná o bola ná o be̱ne̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ o londise̱ nje o te̱se̱no̱ e?

4. Nje jeno̱ ná di baise̱ o muka e? (Filipi 2:13) (Ombwa pe̱ duta.)

⁴ Kane̱ ná o bate be̱ne̱ ńo̱ngi. Yehova e ná a bolane̱ mudī mao o bola wa ńo̱ngi o londise̱ nje o te̱se̱no̱. (Langa Filipi 2:13.) Ponda iwo̱ di mate̱se̱ lambo o bola ońolana di bi ná jangame̱n bola nika, na ná nika ńe nde lambo la bwam. Nde je ná di si be̱ne̱ ńo̱ngi na mbale̱ o londise̱ mo̱. Nika nde e po̱yedi munańango mō̱ ńa Uganda nu mabelabe̱ ná Norina. A ta pula be̱ne̱ jokwa la Bibe̱l, nde a si ta a be̱ne̱ ńo̱ngi o londise̱ nje a tano̱ a te̱se̱ ebanja a si ta e̱ne̱ mo̱me̱ne̱ ka mulēdi ńa bwam. Nje yongwane̱ mo̱ e? Mo̱ ná: “Na botedi baise̱ Yehova buńa te̱ ná ongwane̱ mba ná ńo̱ng’am ńa tombise̱ jokwa la Bibe̱l e bate be̱ bonde̱ne̱. O mulemlem ma ponda pe̱, na po̱ngi miwe̱n ná na ńake o mbad’am ńa lee̱. Ombusa myo̱di to̱ mininga, na maki ná ńo̱ng’am ńa tombise̱ jokwa e ta e mábata. Mu mbu me̱ne̱, na botedi tombise̱ mokwa ma Bibe̱l maba.”

5. Ońola njika mambo jeno̱ ná di dutea ná di bate be̱ne̱ ńo̱ngi o londise̱ nje di te̱se̱no̱ e?

⁵ Dutea ońola mambo Yehova a máboleano̱ wa. (Mye. 143:5) Ńamuloloma Paulo a ta a dutea ońola ndedi Yehova a bwedino̱ mo̱, nik’e boli pe̱ mo̱ ńo̱ngi o po̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ o ebol’a Yehova. (1 Kor. 15:9, 10; 1 Tim. 1:12-14) Mulemlem pe̱, o bati te̱ dutea ońola nje Yehova a boledino̱ wa, o mabata pe̱ be̱ne̱ ńo̱ngi o londise̱ nje o te̱se̱no̱. (Mye. 116:12) Jombweye nje yongwane̱ munańango mō̱ ńe o Honduras o be̱ paonia ńa pond’a mususu ka nje te̱ a tano̱ a te̱se̱. A kwali ná: “Na dutedi ońola ndolo ńe̱se̱ Yehova a be̱nedino̱ mba. Ongwane̱ mba o be̱ o tumba lao. A mombwea ńo̱ng’am, a matata pe̱ mba. Na dutedino̱ ońola nika ńe̱se̱, na bati to̱ndo̱ Yehova, na be̱ne̱ pe̱ ńo̱ng’a bola ebolo na ngińa ná na be̱ paonia.”

6. Njika lambo dipe̱pe̱ le ná longwane̱ biso̱ o bata be̱ne̱ ńo̱ngi o londise̱ nje di te̱se̱no̱ e?

⁶ O̱nge̱le̱ minam o me̱nde̱no̱ kusa ke̱ o londise̱ nje o te̱se̱no̱ o bola. Maka nje yongwane̱ Erika di kwaledino̱ o bebotedi, ńena nu ta nu pula po̱ o ndongame̱n a dikalo o ponda. Mo̱ ná: “Ne̱n ná kana na tano̱ na sukane̱, na ta na bo̱lo̱ne̱ mambo jita. Na so̱ṅtane̱ ná na po̱i te̱ o ponda, na me̱nde̱ be̱ne̱ epolo o soma bonasango na  bonańango na o tombise̱ ponda na babo̱. Na me̱nde̱ pe̱ we̱le̱ senga malea ma bwam ma me̱nde̱ jongwane̱ mba o po̱ngulane̱ mbad’am ńa te̱ dikalo na bwane̱ pe̱ dikalo muńe̱nge̱.” Erika a londise̱ nje a tano̱ a te̱se̱ ebanja o̱nge̱le̱ minam a me̱nde̱no̱ kusa ke̱ a tongwe̱le̱. Njika minam weno̱ ná wo̱nge̱le̱ e? O te̱se̱ te̱ ná o malanga Bibe̱l to̱ ná o mapo̱ngulane̱ mbadi o makane̱no̱, o̱nge̱le̱ ne̱ni nik’e me̱nde̱no̱ jouse̱ mulatako mo̱ngo̱ na Yehova. (Mye. 145:18, 19) O te̱se̱ te̱ ná o masa ede̱mo a mudī ewo̱, o̱nge̱le̱ ne̱ni nik’e me̱nde̱no̱ jongwane̱ wa o be̱ne̱ mulatako ma bwam na bane̱. (Kol. 3:14) We ná o tila o dipapa njo̱m ye̱se̱ ońola nje wangame̱nno̱ londise̱ nje o te̱se̱no̱. Ombwa pe̱ di dipapa ponda na ponda te̱. Tomáš di kwaledino̱ o bebotedi mo̱ ná: “Na be̱n te̱ njo̱m jita o londise̱ lambo na te̱se̱no̱, na mabola pe̱ ebolo na ngińa ńe̱se̱ o londise̱ mo̱.”

7. Nje yongwane̱ Julio na munj’ao o londise̱ nje ba tano̱ ba te̱se̱ e?

⁷ Tombise̱ ponda na bato bena ba me̱nde̱ tute̱le̱ wa o londise̱ nje o te̱se̱no̱. (Min. 13:20) Maka nje yongwane̱ Julio na munj’ao o bata lańse̱ ebol’abu ya dikalo. Mo̱ ná: “Di po̱si mako̱m mena ma ta me̱ne̱ mambo ka biso̱, na mena di wusano̱ kwalea ońola nje di tano̱ di te̱se̱. Jita labu di ta di málondise̱ mambo me bowan na nje di tano̱ di te̱se̱, ba we̱li so̱ bola biso̱ malea mena mongwane̱ biso̱. Mako̱m masu ma ta pe̱ ma baise̱ biso̱ ne̱ni mambo ma tano̱ mala, membe̱ pe̱ biso̱ ponda di tano̱ di be̱ne̱ ńo̱ng’a nika.”

8. Yete̱na di mabola nde nje di te̱se̱no̱ buka te̱ ponda di be̱nno̱ ńo̱ngi, nje nika ńeno̱ ná e wana e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁸ Biso̱ be̱se̱ di be̱n mińa mena di si be̱nno̱ ńo̱ng’a bola mambo mō̱. Nde nik’e mapula kwala ná di titi ná di bola nje di te̱se̱no̱ e? Ke̱m. Di no̱nge yen eyembilan: Ngo̱ ńe mweńa jita ná bo̱lo̱ ba dikuku bo tunge̱ wuma bo malano̱. Nde ngo̱ e titi ngińa ponda ye̱se̱, mińa mō̱, e titi to̱ ná bambam. Nde nik’e mapula kwala ná muduane̱ bo̱lo̱ a titi ná ala oboso e? Ke̱m. K’eyembilan myo̱lo̱ mō̱ mi be̱n mote̱r, mipe̱pe̱ mi be̱n pai. Muduane̱ bo̱lo̱ e ná a bolane̱ ma mambo ná a tunge̱ wuma a malano̱. Ńo̱ng’asu ńe nde ka ngo̱; mińa mō̱ di be̱n ńo̱ngi ninde̱ne̱ o bola nje di te̱se̱no̱. Mińa mō̱ pe̱, di si be̱n ńo̱ngi ná bambam. Yete̱na di mabola nde nje di te̱se̱no̱ buka te̱ ponda di be̱nno̱ ńo̱ngi, ke̱ di si me̱nde̱ londise̱ mo̱ to̱ buńa. Ka nje te̱ muduane̱ bo̱lo̱ a mawasano̱ myano mipe̱pe̱ o tunge̱ owe̱ni a malano̱, biso̱ pe̱ je ná di po̱ngo̱ miwe̱n o bola nje di te̱se̱no̱ to̱ ponda di si be̱nno̱ ńo̱ngi o bola nika. Ye mbale̱ ná nik’e si me̱nde̱ be̱ lambo di bo̱bi, nde o me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ ke̱ o londise̱ nje o te̱se̱no̱. Obiana di mombwea nje jeno̱ ná di bola, di se̱le̱ kwalea ońola myuedi mō̱.

9. Mo̱ ye bobe ná di benge wasa o londise̱ nje di te̱se̱no̱ to̱ e be̱ nde ná di si be̱n ńo̱ngi o bola nika e? Bola beteledi.

 ⁹ Yehova a mapula ná di boleye mo̱ na muńe̱nge̱ mwe̱se̱ esibe̱ mińakisan. (Mye. 100:2; 2 Kor. 9:7) Mo̱ jangame̱n so̱ benga wasa o londise̱ mambo ma mudī di te̱se̱no̱ yete̱na di si be̱n ńo̱ngi o bola nika e? Jombweye eyembilan a ńamuloloma Paulo. A kwali ná: “Na matuse̱ ńol’am, na matimbise̱ mo̱ ka mukom.” (1 Kor. 9:25-27) To̱ ponda Paulo a si tano̱ a be̱ne̱ ńo̱ngi o bola nje e ta bwam, a ta a ńakisane̱ mo̱me̱ne̱ o bola nika. Mo̱ Yehova a ta a bwane̱ ebol’a Paulo muńe̱nge̱ e? E! Yehova a boli pe̱ mo̱ bowe̱n ońola miwe̱n mao.—2 Tim. 4:7, 8.

10. Nje di matombwane̱no̱ ke̱ di po̱ngi miwe̱n o londise̱ nje di te̱se̱no̱ to̱ ponda di si be̱nno̱ ńo̱ngi e?

¹⁰ Mulemlem pe̱, Yehova e muńe̱nge̱ o je̱ne̱ biso̱ di mapo̱ngo̱ miwe̱n o londise̱ nje di te̱se̱no̱, to̱ ponda di si be̱nno̱ ńo̱ngi o bola nika. E muńe̱nge̱ ebanja a bi ná to̱ e be̱ nde ná di si to̱ndi nje di mabolano̱, di mabola nde mo̱ ońolana di to̱ndi mo̱ Yehova. Ka nje te̱ Yehova a namse̱no̱ Paulo, a me̱nde̱ pe̱ namse̱ biso̱ ońola miwe̱n masu. (Mye. 126:5) Nika di mabwane̱no̱ minam ma Yehova muńe̱nge̱, je ná di botea be̱ne̱ ńo̱ngi. Munańango Lucyna ńe o Poland a kwali ná: “Ponda iwo̱, na si be̱n ńo̱ng’a wala o dikalo, sepo̱n ponda na wo̱lino̱. Nde muńe̱nge̱ na masengano̱ ombusa mba te̱ dikalo mwe nde jabea la mańaka.” Jombweye so̱ nje jeno̱ ná di bola ponda di si be̱nno̱ ńo̱ngi.

11. Ne̱ni Yehova eno̱ ná ongwane̱ biso̱ o bata be̱ne̱ jalea la ńolo e?

¹¹ Kane̱ ná o be̱ne̱ jalea la ńolo. Jalea la ńolo di mongwane̱ moto o be̱ne̱ ngińa omo̱ń a besengedi na bebolo bao. O jita la ngedi, y’eyala e bambe̱ nde jo̱nge̱le̱ la jeka biso̱me̱ne̱ o bola nje ye bobe. Nde di be̱n pe̱ ńo̱ng’a jalea la ńolo ná di bole nje ye bwam, sepo̱n yete̱na ye nde lambo le ndutu to̱ ponda di si be̱nno̱ ńo̱ngi o bola lambo. O̱nge̱le̱ ná jalea la ńolo le nde epum’a mudī ewo̱; baise̱ so̱ Yehova mudī mao ná o we̱le̱ sa y’ede̱mo a mweńa. (Lukas 11:13; Gal. 5:22, 23) David ńena di kwaledino̱ o bebotedi ba jokwa, a tele̱ye̱ ne̱ni muka mongwane̱no̱ mo̱. A ta a pula bupe̱ mudango a tano̱ a te̱se̱ ońola jokwa la mo̱me̱ne̱. Mo̱ ná: “Na baise̱ Yehova ná ongwane̱ mba o be̱ne̱ jalea la ńolo. Na jongwane̱ lao, na we̱li te̱se̱ mudango ma bwam ma jokwa la mbame̱ne̱, na bupe̱ pe̱ mo̱.”

12. Njika mulatako mwe oteten a bete̱sedi be maso̱be̱ o Mulangwedi 11:4 na mambo ma mudī di te̱se̱no̱ e?

¹² O s’enge̱le̱ bete̱medi be bwam buka be̱se̱. O nin wase, e me̱nde̱ be̱ ndutu jita ná di be̱ne̱ bete̱medi be bwam buka be̱se̱. Di jai te̱ jenge̱le̱ mo̱, di si me̱nde̱ londise̱ nje di te̱se̱no̱ tomtom. (Langa Mulangwedi 11:4.) Dayniel munasango mō̱ a kwali ná: “Bete̱medi be bwam buka be̱se̱ be titi. Di s’angame̱n so̱ jenge̱le̱ mo̱, jangame̱n nde botea bola nje di te̱se̱no̱.” Munasango Paul ńe o Uganda a mabola njo̱m nipe̱pe̱ ońola nje di s’angame̱nno̱ timbise̱le̱ mambo ombusa; mo̱ ná: “Di botedi te̱ bola nje di te̱se̱no̱ to̱ nika e be̱ nde ndutu, Yehova e ná ongwane̱ biso̱.”—Mal. 3:10.

13. Ońola nje yeno̱ bwam o botea son son e?

¹³ Botea son son. Je ná di si be̱ne̱ ńo̱ngi o bola lambo di te̱se̱no̱ ebanja di me̱ne̱ne̱ ndutu jita o londise̱. We te̱ o be bete̱medi, mo̱ we ná waba nje o te̱se̱no̱ o bola e? Yete̱na o te̱se̱ nde ná o masa ede̱mo a mudī, we ná o botea lee̱le̱ mo̱ o mambo masadi. Yete̱na o mapula langa Bibe̱l ńe̱se̱, we ná o te̱se̱ ná o mabotea langa mo̱ ońola ponda ni wuto. Tomáš ńena di kwaledino̱ o bebotedi ba din jokwa, a ta a te̱se̱ ná a malanga  Bibe̱l ńe̱se̱ mbu mō̱; nde e ta mo̱ ndutu o bola nika. Mo̱ ná: “Na so̱ṅtane̱ ná nje na tano̱ na te̱se̱ e ta jita ońol’am. Na botedi so̱ pe̱te̱ bolanga bam, nde nin ngedi na te̱se̱ ná na malanga nde myemba to̱ mininga buńa te̱, na dutea pe̱ ońol’ao. Na botedi so̱ bwane̱ bolanga bam muńe̱nge̱.” Nika Tomáš a tano̱ a nibwane̱ bolanga bao muńe̱nge̱, a botedi langa pond’a bwaba. O sukan, a bo̱le̱ langa Bibe̱l ńe̱se̱. c

14. Njika mambo mō̱ me ná meka biso̱ o londise̱ nje di te̱se̱no̱ e?

¹⁴ Nde to̱ ńo̱ng’asu e be̱ nde bonde̱ne̱ ne̱, di be̱ne̱ pe̱ jalea la ńolo, mambo mō̱ me ná te̱ nde meka biso̱ o londise̱ nje di te̱se̱no̱. K’eyembilan, “ponda na muyo̱mbo̱ ma mambo” be ná ba no̱ngo̱ne̱ biso̱ ponda jangame̱nno̱ tombise̱ o londise̱ nje di te̱se̱no̱. (Mul. 9:11) Je ná di be̱ne̱ mitakisan mi mabole̱ ná di bo̱be, di si be̱ne̱ pe̱ to̱ ngińa ndongo. (Min. 24:10) Si be̱ lasu la ke̱nge̱nge̱ le ná di tute̱le̱ biso̱ o po̱ngo̱ mawuse̱ ma mabole̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o londise̱ nje di te̱se̱no̱. (Rom. 7:23) Ponda iwo̱ pe̱, je nde ná di wo̱lo̱. (Mat. 26:43) Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o buka lambo lena di meke̱ biso̱ o londise̱ nje di te̱se̱no̱ e?

15. Lambo leki te̱ biso̱ o londise̱ nje di te̱se̱no̱, nik’e mapula nde kwala ná di s’angame̱n pe̱ wasa o londise̱ mo̱ e? Bola beteledi. (Myenge 145:14)

¹⁵ O s’o̱nge̱le̱ ná lambo leki te̱ wa o londise̱ nje o te̱se̱no̱, nik’e mapula nde kwala ná o s’angame̱n pe̱ wasa o londise̱ mo̱. Bibe̱l e makwala ná je ná di be̱ne̱ mitakisan jita. Nde e malee̱ pe̱ ná to̱ di ko̱ nde, je ná pe̱te̱ di te̱me̱, na jongwane̱ la Yehova. (Langa Myenge 145:14.) Munasango Philip di máse̱le̱no̱ kwalea mo̱ ná: “Na si maso̱nge̱le̱ ngedi ininga na si we̱lino̱ londise̱ nje na tano̱ na te̱se̱. Nde na mombwa nde tobotobo ngedi ye̱se̱ na botedino̱ pe̱te̱ po̱ngo̱ miwe̱n o londise̱ nje na tano̱ na te̱se̱.” David ńena di kwaledino̱ o bebotedi  mo̱ ná: “Na mabola me̱se̱ ná na s’e̱ne̱ mambo ma meke̱ mba o londise̱ nje na te̱se̱no̱ ka mikidi, nde ka mambo ma mabole̱ mba epolo o lee̱le̱ Yehova nate̱na o njika dikala na to̱ndino̱ mo̱.” O bengi te̱ po̱ngo̱ miwe̱n o londise̱ nje o te̱se̱no̱ to̱ ponda nika ńeno̱ ndutu, o malee̱ nde Yehova ná o mapula bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱. E se̱ muńe̱nge̱ Yehova eno̱ ke̱ a me̱ne̱ wa o mabola me̱se̱ o londise̱ nje o te̱se̱no̱ e!

16. Lambo leki te̱ wa ná o londise̱ nje o te̱se̱no̱, nje nika ńeno̱ ná e lee̱ wa e?

¹⁶ Busane̱ belēdi o nje yeki wa ná o londise̱ lambo o te̱se̱no̱. Dutea ońola mambo ma tombi, o baise̱ pe̱ wame̱ne̱ ná: ‘Nje neno̱ ná na bola ná nik’e si bolane̱ pe̱ e?’ (Min. 27:12) Nde ponda iwo̱, ye te̱ biso̱ ndutu jita o londise̱ nje di te̱se̱no̱, nika ńe ná e lee̱ ná di lambo di te̱se̱no̱ di buki ngud’asu. O mo̱nge̱le̱ te̱ ná o be bete̱medi nde weno̱, ombwea pe̱te̱ nje o te̱se̱no̱ o bola, ná o bie nga we ná o we̱le̱ londise̱ mo̱. d Yehova a si me̱nde̱ lingane̱ wa yete̱na o si we̱li londise̱ lambo lena di buki ngud’ango̱.—2 Kor. 8:12.

17. Ońola nje jangame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ mambo di málondise̱no̱ e?

¹⁷ O̱nge̱le̱ mambo o málondise̱no̱. Bibe̱l e makwala ná “Loba a titi nusite̱m na sim, o dimbea ebol’ańu.” (Bon. 6:10) Wa pe̱ o s’angame̱n so̱ dimbea nje o mábolano̱. O̱nge̱le̱ nje o málondise̱no̱ nate̱na wan; k’eyembilan o timbi diko̱m la Yehova, o malangwea bape̱pe̱ nja eno̱, o mádubisabe̱ pe̱ yen ebe. Ka nje te̱ o we̱lino̱ ńaka o londise̱ pe̱ mambo ma mudī o tano̱ o te̱se̱ o ponda ni tombi, we ná o benga ńaka ná o we̱le̱ londise̱ nje o te̱se̱no̱ oteten a ponda.—Fil. 3:16.

18. Nje di s’angame̱nno̱ dimbea o bola niponda jeno̱ po̱ngo̱ miwe̱n o londise̱ nje di te̱se̱no̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁸ Na jongwane̱ la Yehova, we ná o londise̱ nje o te̱se̱no̱ o bola, kapo̱ ka muduane̱ bo̱lo̱ ńena ńe muńe̱nge̱ ponda a matunge̱no̱ wuma a malano̱. Nde o si dimbea ná jita la baduane̱ myo̱lo̱ ba mano̱ngo̱ pe̱ ponda o bwane̱ lo̱ndo̱ labu muńe̱nge̱. Niponda wa pe̱ weno̱ po̱ngo̱ miwe̱n o londise̱ lambo la mudī o te̱se̱no̱ o bola, wasa je̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ jongwane̱ wa, eno̱ pe̱ namse̱ wa, nde o bwane̱ pe̱ nika muńe̱nge̱. (2 Kor. 4:7) O s’ese̱le̱ te̱, o me̱nde̱ kusa minam minde̱ne̱.—Gal. 6:9.