1. Ońola nje yen ebe Yesu a kobisanno̱ bokwedi bao na mido̱ngi e?

YESU a kobisane̱ mulatako mao na bokwedi bao na mulatako ma bo̱ibo̱i mwe oteten a mutatedi na mido̱ngi mao. (Yohane 10:14) Ni kobisan e te̱nge̱n pe̱. Mido̱ngi mi bi mutated’abu, mi masengane̱ pe̱ mo̱. Moto mō̱ nu ta ńala o lo̱ndo̱ e̱n nika. Mo̱ ná: “Di ta di pula no̱ngo̱ mido̱ngi mō̱ duta, di wasi so̱ ná mi siseye biso̱ be̱be̱. Nde mi si po̱i ońolana mi si ta mi bia madoi masu. Nde ponda son a mun’a mome mō̱ ńe mutated’abu a po̱ino̱ nde a bele̱ mo̱, dibokime̱ne̱ mi bupe̱ nde mo̱.”

2-3. (a) Ne̱ni bokwedi ba Yesu ba malee̱no̱ ná ba masenga doi lao e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa na di mabupe̱ e?

² Nje nu moto nu ta ńala o lo̱ndo̱ e̱nno̱ e mo̱nge̱le̱ nde biso̱ nje Yesu a kwalino̱ jombwea mido̱ngi mao, nika ńe nde bokwedi bao. Mo̱ ná: “Mi me̱nde̱ senga doi lam.” (Yohane 10:16) Nde Yesu e nde o mo̱ń. Ne̱ni so̱ jeno̱ ná di senga doi lao e? Mbadi po̱ ńa tobotobo di malee̱no̱ ná di masenga doi la Sango asu ńe nde ke̱ di mawe̱le̱ belēdi bao o ebolo o longe̱ lasu.—Mat. 7:24, 25.

³ O din jokwa na di mabupe̱, di mala kwalea belēdi bō̱ ba Yesu. Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱, Yesu a kwalane̱ biso̱ ná mambo mō̱ me mena di s’angame̱nno̱ bola, nde ná mape̱pe̱ pe̱ me mena jangame̱nno̱ bola. Di me̱nde̱ se̱le̱ je̱ne̱ mambo maba mutated’a bwam a langwedino̱ biso̱ ná di s’angame̱n bola.

4. Bupisane̱ Lukas 12:29, jombwea nje jeno̱ ná di “pane̱ milema” e?

⁴ Langa Lukas 12:29. Yesu ome̱le̱ bokwedi bao ná ba “si pane̱ milema” ońola mambo m’eyobo. Di bi ná malea ma Yesu me dibie̱, ma te̱nge̱n pe̱ ponda ye̱se̱. Di mapula bupe̱ mo̱, nde ponda iwo̱ ye ná e be̱ biso̱ ndutu o bola nika. Ońola nje e?

5. Ońola nje bato bō̱ beno̱ ná ba pane̱ milema ońola mambo m’eyobo e?

 ⁵ Bato bō̱ be ná ba pane̱ milema jombwea mambo m’eyobo ka da, mbo̱ti, na bolongi. Yen ebe be nde o ekombo yena bato jita beno̱ tue, na we̱ni kusa l’ebolo pe̱ di titino̱ bu. Ye ná e be̱ babo̱ ndutu o kusa mo̱ni mu dongame̱n ná bombweye mbia mabu. To̱so̱ yen ebe moto nu ta be̱ nu sombwea mbia a wedi, na bene̱ belongi ba mbia be dia so̱ esibe̱ bekusedi. Diboa la Corona pe̱ yen ebe di boli ná bato jita ba bo̱lo̱ne̱ bebolo babu. (Mul. 9:11) Yete̱na di kusi ni ńai a mitakisan, to̱so̱ mipe̱pe̱, ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ jome̱le̱ la Yesu ná di si pane̱ milema e?

6. Tele̱ye̱ nje e po̱yedi Petro buńa bō̱.

⁶ Buńa bō̱, ńamuloloma Petro na bane̱ bamuloloma ba ta o bo̱lo̱ o munja ma Galilea ke̱ ngo̱ ńe o wungea, na babo̱ be̱ne̱ Yesu a madangwa omo̱ń a madiba. Na Petro a kwalane̱ mo̱ ná: “A Sango yete̱na wa nu, ese̱le̱ so̱ mba na ye na wa omo̱ń a madiba.” Ponda Yesu a kwalane̱no̱ mo̱ ná a ‘ye,’ Petro a sibi o bo̱lo̱ na mo̱ a “dangwa omo̱ń a madiba, a po̱ na Yesu.” Maka nje e tombi ombusa nika. Petro “e̱nno̱ ngo̱, na mo̱ a bwa bo̱ngo̱, a kumwa lo̱, a te̱ musea na: A Sango, sunga mba!” Na Yesu a sambise̱ dia, a sunga mo̱. Ye mweńa o maka ná Petro a  ta a we̱le̱ dangwa o munja etum te̱ a tano̱ a soke̱ miso̱ mao o jombwa Yesu. Nde ponda Petro ombono̱ ngo̱, a bo bo̱ngo̱ na mo̱ a botea lo̱.—Mat. 14:24-31.

7. Nje jeno̱ ná jokwa n’eyembilan a Petro e?

⁷ Je ná jokwa n’eyembilan a Petro. Ponda a sibino̱ o bo̱lo̱ na mo̱ a botea dangwa o munja, Petro a si ta o̱nge̱le̱ ná a me̱nde̱ bwa ngo̱ bo̱ngo̱ na mo̱ a botea lo̱. A ta nde a pula dangwa omo̱ń a madiba natē̱ a po̱ o mbasan ma Sango ao. Nde o mulopo ná a benge jombwa Yesu, a bo nde ngo̱ bo̱ngo̱. O nin we̱nge̱, e mapula biso̱ dube̱ ná di lembe̱ mitakisan, ka nje te̱ e tano̱ e pula Petro dube̱ ná a dangwe omo̱ń a madiba. Di si bengi te̱ lakisane̱ Yehova na makaki mao, je ná di botea lo̱ o mbad’a mudī. To̱ e be̱ nde ná di be̱n mitakisan minde̱ne̱ me ka mùdi, jangame̱n benga soke̱ mo̱nge̱le̱ masu omo̱ń a Yehova na ngińa a be̱nno̱ o jongwane̱ biso̱. Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e?

8. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ ná di si pane̱ mulema buka dime̱ne̱ ońola ńo̱ng’asu y’eyobo e?

⁸ O mulopo ma pane̱ mulema ońola mitakisan masu, jangame̱n nde lakisane̱ Yehova. Di si dimbea ná Sango asu ńa ndolo a kakane̱ ná a me̱nde̱ jombwea ńo̱ng’asu y’eyobo yete̱na di se̱le̱ we̱le̱ mambo ma mudī o epol’a boso. (Mat. 6:32, 33) A londise̱ pe̱ di kakane̱ lao ponda ye̱se̱. (Ndim. 8:4, 15, 16; Mye. 37:25) Yete̱na Yehova a mombwea lono̱n na mbonji, di s’angame̱n so̱ no̱ngo̱ mutaka jombwea nje di me̱nde̱no̱ da to̱ nje di me̱nde̱no̱ bo̱to̱! (Mat. 6:26-30; Fil. 4:6, 7) Ka nje te̱ ndolo e matute̱le̱no̱ bayedi o sombwea bana babu, nika pe̱ nde ndolo e matute̱le̱no̱ Sango asu ńe o mo̱ń o jombwea ńo̱ng’eyobo ya bautu bao. E, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jombwea biso̱!

9. Nje myango ma babaedi bō̱ mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁹ Jombweye eyembilan ewo̱ e malee̱ ne̱ni Yehova eno̱ ná ombwea ńo̱ng’asu. Babaedi bō̱ bena be o ebol’a pond’a mususu ba no̱ngi edun abu ya mutoa, na babo̱ bala no̱ngo̱ bonańango bō̱ ba maje̱ owe̱ni bawase̱ diwutamea beno̱, o bwam ba walane̱ babo̱ o ndongame̱n. Munasango mo̱ ná: “Ombusa ndongame̱n, di bele̱ ba bonanángo ná ba ye da o mboa, ombusa ponda nde jo̱nge̱le̱no̱ ná di si be̱n da o bola babo̱.” Nje ba babaedi ba bolino̱ e? Nu munasango a bati ná: “Di po̱ino̱ o mboa, di bomane̱ mikuta ma da minde̱ne̱ miba oboso ba jo̱mbe̱ lasu. Di si ta di bia nja nu te̱se̱ mo̱ oten. Yehova ombwedi biso̱.” Ombusa ponda, mutoa ma ba babaedi mu ńam. Ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ng’a mu mutoa ońola dikalo, nde ba si ta ba be̱ne̱ mo̱ni o po̱ngulane̱ mo̱. Balane̱ so̱ mu mutoa o wum’a po̱ngise̱, o bia mwaninga e mapulano̱ ná mu po̱ngisabe̱. Na moto mō̱ ingea, a baise̱ ná: “Mutoa ma nja mun e?” Na nu munasango alabe̱ ná mutoa mao mu, nde mu ńam. Na nu moto a timbise̱le̱ ná: “E titi lambo. Munj’am a mapula ni ńai a mutoa na mulemlem ma muso̱no̱. O mandise̱ mo̱ mwaninga e?” Nu munasango a kusi mo̱ni mu dongame̱n ná a we̱le̱ janda mutoa mupe̱pe̱. Mo̱ ná: “Di ta muńe̱nge̱ jita bo buńa. Di ta di bia ná nik’e si bolane̱ o mbangisan. Yehova nde ongwane̱ biso̱.”

10. Ne̱ni Myenge 37:5 e mome̱le̱no̱ biso̱ ná di si pane̱ milema ońola mambo m’eyobo e?

¹⁰ Di sengane̱ te̱ mutated’a bwam, esibe̱ pane̱ milema buka dime̱ne̱ ońola  mambo m’eyobo, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jombwea biso̱. (Langa Myenge 37:5; 1 Pet. 5:7) O̱nge̱le̱ bete̱medi di kwaledino̱ o  dongo 5. Nate̱na wan, yen ebe Yehova a bolane̱ mulopo ma mbia mō̱ to̱so̱ sango ebolo mō̱ o jongwane̱ biso̱ o jombwea ńo̱ng’asu ya buńa te̱. Yete̱na mu mulopo ma mbia mu titi pe̱ ná mu bola nika, to̱so̱ yete̱na di bo̱lo̱ne̱ ebol’asu, Yehova a me̱nde̱ jombwea biso̱ o mbadi nipe̱pe̱. Je ná di be̱ mbaki na nika. Jombweye so̱ tatan mambo mape̱pe̱ mutated’a bwam a kwalino̱ ná di s’angame̱n bola.

11. Bupisane̱ Mateo 7:1, 2, nje Yesu a kwalino̱ ná di s’angame̱n bola e, ońola nje pe̱ nika ńeno̱ ná e be̱ ndutu e?

¹¹ Langa Mateo 7:1, 2. Yesu a ta a bia ná basengedi bao bena ba titi ke̱nge̱nge̱ ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ o sa bane̱. Ońola nika nde a kwalino̱ ná: “Lo si kaise̱.” Jangame̱n we̱ ná di si kaise̱ bonasango na bonańango asu. Nde, di titi ke̱nge̱nge̱. Je̱n so̱ te̱ ná di yo̱ki sa bane̱, nje jangame̱nno̱ bola e? Di sengane̱ Yesu, di po̱nge pe̱ miwe̱n ná di si kaise̱ pe̱.

12-13. Ne̱ni eyembilan a Yehova yeno̱ ná yongwane̱ biso̱ ná di si kaise̱ bane̱ e?

¹² Je ná jokwa jita ke̱ di dutedi o eyembilan a Yehova. A mombwa nde bede̱mo ba bwam bena bato ba be̱nno̱. O̱nge̱le̱ nje a bolino̱ ponda kiṅe̱ David a po̱ngino̱ mawuse̱ mande̱ne̱. K’eyembilan, a wite̱ musonje na Batseba, a bwa pe̱ mom’ao. (2 Sam. 11:2-4, 14, 15, 24) David a si bwese̱ so̱ mo̱me̱ne̱ mō̱ ndutu, nde na mbia mao pe̱, name̱ne̱ pe̱ na bane̱ bito bao. (2 Sam. 12:10, 11) Ngedi nipe̱pe̱, David a si lee̱le̱ Yehova lakisane̱ di bo̱le̱ ponda a bolino̱ doi ná ba no̱nge mulo̱ṅ ma bila ma Israel muso̱ngi, lambo lena Yehova a s’anedino̱ mo̱ ná a bole. Yen ebe kumba nde e tute̱le̱ mo̱ o bola nika, na ná a ta a lakisane̱ betatedi ba mulo̱ṅ mao ma bila munde̱ne̱. Nje nika e wanno̱ e? Diboa la bobe di bumbise̱ lambo ka 70 000 la bana ba Israel!—2 Sam. 24:1-4, 10-15.

¹³ O be̱ te̱ o Israel o ni ponda, ne̱ni o wusano̱ je̱ne̱ David e? Mo̱ o wusa nde jo̱nge̱le̱ ná a si dongame̱n o kusa nded’a Yehova e? Yehova mo̱ a s’o̱nge̱le̱ nika. Ombo nde jemea David a lee̱le̱no̱ o longe̱ lao le̱se̱, na jate̱le̱ lao la mbale̱. Ońola nika nde Yehova a lakise̱no̱ myobe minde̱ne̱ ma David. Yehova a ta a bia ná David a to̱ndi mo̱ jita na ná a mapula pe̱ bola nje e te̱nge̱n. E se̱ muńe̱nge̱ jeno̱ ná Yehova a mombwa nde bede̱mo na bedangwedi basu ba bwam.—1 Ki. 9:4; 1 Myan. 29:10, 17.

14. Nje ye ná yongwane̱ kriste̱n ná i si kaise̱ pe̱ bane̱ e?

¹⁴ Yete̱na Yehova a si mengane̱ biso̱ ná di be̱ ke̱nge̱nge̱, biso̱ pe̱ di s’angame̱n jengane̱ bane̱ ná ba be̱ ke̱nge̱nge̱, jangame̱n nde jombwa bede̱mo babu ba bwam. Ye lambo di bo̱bi o pomane̱ je̱ne̱ mawuse̱ ma bane̱ na sa babo̱. Nde mot’a mudī e ná e̱ne̱ ma mawuse̱, nde a benga nde bola ebolo na bane̱ o mbad’a bwam. Daimo̱n ńena ni si bedi sangisabe̱ e si me̱ne̱ne̱ mpesa, nde moto ńe dibie̱ a bi ná e sangisabe̱ te̱ e mabe̱ mpesa na tiki jita. Kapo̱ ka Yehova na Yesu, di s’angame̱n soke̱ mo̱nge̱le̱ masu o mawuse̱ ma bane̱, nde o bede̱mo babu ba bwam.

15. Ońola nje jombwea la bete̱medi ba bane̱ leno̱ ná longwane̱ ná di si sa babo̱ e?

¹⁵ O sumo te̱ ná jangame̱n jombwa  bede̱mo ba bwam ba bane̱, nje epe̱pe̱ ye ná yongwane̱ biso̱ ná di si sa bane̱ e? Keka dutea o njika bete̱medi beno̱. Jombweye yen eyembilan. Buńa bō̱, ke̱ Yesu e o tempe̱l, e̱n mutued’a mukusa ma muto mō̱ a mawe̱le̱ bepasi ba kapa beba o elimb’a njangi. A si kwali ná: “Ońola nje a si we̱le̱no̱ buka nika e?” O mulopo ma jombwa mwaninga mu mukusa ma muto mu we̱le̱no̱, Yesu ombo nde nje e tute̱le̱ mo̱ o bola nika name̱ne̱ pe̱ na bete̱medi bao, a sesa pe̱ mo̱ ońolana a boli nje ye̱se̱ e ta o ngud’ao.—Lukas 21:1-4.

16. Nje myango ma Veronica meno̱ ná mokwe̱le̱ wa e?

¹⁶ Eyembilan a munańango mō̱ nu belabe̱ ná Veronica, e malee̱ biso̱ ońola nje yeno̱ mweńa ná jombweye o njika bete̱medi bane̱ beno̱. O mwemba mao, o ta o be̱ne̱ munańango mō̱ ńe mulamba, na nu be̱n mun’a mome mō̱. Veronica mo̱ ná: “Na ta nde ne̱ne̱ biana ba si mukea o ndongame̱n to̱ te̱ dikalo ponda ye̱se̱. Na ta so̱ na sa babo̱ ońola nika. Nde buńa bō̱, na mba na busa o dikalo na nu munańango. A kwalane̱ mba ná mun’ao ńa mome a be̱n diboa o bo̱ngo̱ di tabilane̱ mo̱. A ta so̱ be̱ a bola me̱se̱ ná ombweye ńo̱ng’abu y’eyobo na ya mudī. Ponda iwo̱, diboa la mun’ao di ta di bola ná ukeye o ndongame̱n o mwemba mupe̱pe̱.” Veronica a bati ná: “Na si ta na bia ná longe̱ di ta nde mo̱ ndutu nika. Tatan na to̱ndi nu munańango, na mabola pe̱ mo̱  edube jita ońola nje ye̱se̱ a mabolano̱ ońola Yehova.”

17. Nje Yakobo 2:8 e mome̱le̱no̱ biso̱ ná di bole e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di bola nika e?

¹⁷ Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di maki ná di kaise̱ munasango to̱ munańango mō̱ e? Di si dimbea ná jangame̱n to̱ndo̱ bonasango asu. (Langa Yakobo 2:8.) Jangame̱n pe̱ kane̱ Yehova na mulema mwe̱se̱, di so̱so̱me̱ye̱ mo̱ ná ongwane̱ biso̱ ná di si kaise̱ pe̱ bane̱. Ná di dangwe kaponda muka masu, je ná di no̱ngo̱ bedomsedi ba tombise̱ ponda na nu di saino̱. Nika ńe ná e bola biso̱ epolo o bia mo̱. Je ná di baise̱ mo̱ ná a te̱ dikalo na biso̱, to̱so̱ a ye da na biso̱. Di wasi te̱ o bata bia munasango asu bwam, je ná di keka jembilane̱ Yehova na Yesu ke̱ jombo bede̱mo bao ba bwam. Di boli te̱ nika, di malee̱ nde ná di mabupe̱ jome̱le̱ la mutated’a bwam le nde ná di si kaise̱ bane̱.

18. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱ ná di masenga doi la mutated’a bwam e?

¹⁸ Ka nje te̱ mido̱ngi mi masengano̱ doi la mutated’abu, nikame̱ne̱ pe̱ nde bokwedi ba Yesu ba masengano̱ doi lao. Di boli te̱ me̱se̱ ná di si pane̱ mulema ońola mambo m’eyobo, na ná di si kaise̱ bane̱, Yehova na Yesu ba me̱nde̱ namse̱ miwe̱n masu. E be̱ ná je nde o muso̱ngi ma “dibemba disadi” to̱so̱ o “mido̱ngi mipe̱pe̱,” di benge sengane̱ doi la mutated’a bwam. (Lukas 12:32; Yohane 10:11, 14, 16) O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ mambo maba Yesu a langwedino̱ bokwedi bao ná bangame̱n bola.