MULOPO MA JOKWA 18
Jembane̱le̱ o ndongame̱n a mwemba
“Jombwane̱ mō̱ na nune̱ . . . , jomane̱le̱.”—BON. 10:24, 25.
MWENGE 88 Lee̱le̱ mba mangea mo̱ngo̱
EBONGOLO a
1. Ońola nje di mabolano̱ malabe̱ o ndongame̱n e?
OŃOLA nje di mukeano̱ o ndongame̱n e? Ka laboso, o bwam ba sesa Yehova. (Mye. 26:12; 111:1) Di mukea pe̱ o ndongame̱n o bwam ba jembane̱le̱ o nin pond’a bobe jeno̱. (1 Tes. 5:11) Ponda di malee̱no̱ dia o ndongame̱n nde di bola jalabe̱, je nde bola ma mambo maba.
2. O njika mongo ma ndongame̱n di be̱nno̱ epolo o bola malabe̱ e?
2 Woki te̱ di be̱n epolo o bola malabe̱ o ndongame̱n asu. K’eyembilan o ndongame̱n a su la woki, je ná di no̱ngo̱ dongo o jokwa la Njongo a Betatedi. O ndongame̱n a teten a woki, je ná di bola malabe̱ o dongo la Misanga ma tiki, jokwa la Bibe̱l la mwemba, to̱ o mongo mape̱pe̱ ma be̱n myuedi na malabe̱.
3. Njika mitakisan jeno̱ ná di be̱ne̱ e, ne̱ni pe̱ Bonahebe̱r 10:24, 25 ńeno̱ ná ńongwane̱ biso̱ e?
3 Biso̱ be̱se̱ di mapula sesa Yehova na jembe̱ pe̱ bane̱ bonasango asu. Nde mambo mō̱ me ná ma bola ná e be̱ biso̱ ndutu o jalabe̱ o ndongame̱n. Je ná di bwa bo̱ngo̱ o bola jalabe̱, to̱ pula jalabe̱ ngedi jita nde di si po̱so̱be̱. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ e? Jalabe̱ le nde o leta lena ńamuloloma Paulo a tiledino̱ Bonahebe̱r. Ke̱ e o kwalea ońola mweńa ma ko̱to̱me̱, a kwali ná nje yangame̱n be̱ biso̱ mweńa ye nde ná “jomane̱le̱.” (Langa Bonahebe̱r 10:24, 25.) Lambo diwo̱ le ná di bola ná di si bwa pe̱ bo̱ngo̱ jita le nde ke̱ di so̱ṅtane̱ ná jalabe̱ lasu to̱ di wama nde, le ná lembe̱ bane̱. Di si po̱so̱be̱ pe̱ te̱ ngedi jita, je ná di be̱ muńe̱nge̱ ná bape̱pe̱ ba kusi epolo o bola malabe̱.—1 Pet. 3:8.
4. Njika mato̱ti malalo di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?
4 O din jokwa, di me̱nde̱ se̱le̱ kwalea ne̱ni jeno̱ ná jembane̱le̱ o mwemba musadi we̱ni babole̱ malabe̱ ba titino̱ jita. Denge̱ di makwalea pe̱ ne̱ni jembane̱le̱ o mwemba munde̱ne̱ we̱ni bato jita ba malee̱no̱ mā. O sukan, di me̱nde̱ kwalea ne̱ni bola ná byala di mabolane̱no̱ o malabe̱ masu bembe̱ bane̱ na mbale̱.
JEMBANE̱LE̱ O MWEMBA MUSADI
5. Ne̱ni jeno̱ ná jembane̱le̱ o mwemba mu si be̱n bukedi jita e?
5 O mwemba musadi to̱ o dibo̱to̱, bato jita ba si malee̱ mā o bola malabe̱. Ponda iwo̱, mudie̱le̱ jokwa angame̱n jenge̱le̱ son, to̱ biana moto mō̱ a malee̱ dia. Jokwa le ná di dila, nde bato ba si we̱le̱ pe̱ to̱ kusa jembame̱ di mapule̱. Nje weno̱ ná o bola e? Be̱ be̱be̱ o lee̱ dia ponda ye̱se̱. Bola la nika di me̱nde̱ tute̱le̱ bape̱pe̱ o no̱ngo̱ dongo.
6-7. Nje jeno̱ ná di bola ná di si bwa pe̱ bo̱ngo̱ jita o jalabe̱ e?
6 Nje weno̱ ná o bola yete̱na o mabwa bo̱ngo̱ o jalabe̱ e? Jita ba maso̱be̱ o be bete̱medi. Nde ná o we̱le̱ jembe̱ bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱, bola mambo mō̱ me ná mongwane̱ wa ná o si bwa pe̱ bo̱ngo̱ jita. Njika mō̱ e?
7 Malea mō̱ mena ma busi o mokwa ma Njongo a Betatedi b i tombi me ná mongwane̱ wa. K’eyembilan, boṅsane̱ bwam. (Min. 21:5) O boṅsane̱ te̱ jokwa bwam, e me̱nde̱ be̱ wa lambo di bo̱bi o pula bola malabe̱. Bola pe̱ ná malabe̱ mo̱ngo̱ ma be̱ isungu. (Min. 15:23; 17:27) Jalabe̱ lo̱ngo̱ le te̱ isungu, o si me̱nde̱ bwa bo̱ngo̱ ndongo. E me̱nde̱ be̱ bonaso̱ngo̱ lambo di bo̱bi o kombe̱ jalabe̱ di longabe̱ na mulo̱ṅ ma bwambo mō̱ to̱ miba, buka jalabe̱ la bwaba lena di matele̱ye̱ mambo jita. O boli te̱ jalabe̱ le isungu lena o longino̱ na byala ba wame̱ne̱, nik’e malee̱ ná o boṅsane̱ bwam, na ná o so̱ṅtane̱ pe̱ di jokwa bwam.
8. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ miwe̱n masu e?
8 Nde nje bola yete̱na to̱ na man malea, o dia te̱ nde o mabwa bo̱ngo̱ o bola buka jalabe̱ diwo̱ to̱ maba e? Be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná o po̱ngi miwe̱n o bola nje ye o ngud’ango̱. (Lukas 21:1-4) Yehova a si mabaise̱ biso̱ ná di bole buka ngud’asu. (Fil. 4:5) Wasa bia nje ngud’ango̱ e madie̱le̱no̱ wa o bola, te̱se̱ ne̱ni tongwe̱le̱ o bola mo̱, nde o kane̱ pe̱ Yehova ná a bole wa mulema mwe pī. O bebotedi, we ná o te̱se̱ ná wangame̱n bola jalabe̱ diwo̱ le isungu.
JEMBANE̱LE̱ O MWEMBA MUNDE̱NE̱
9. Njika mitakisan me ná mi be̱ o myemba minde̱ne̱ e?
9 Mwemba mo̱ngo̱ mu be̱n te̱ bate̱ dikalo jita, we ná o be̱ne̱ mitakisan me diwengisan. Yen ebe bonasango na bonańango jita ba malee̱ mā o jalabe̱ kańena dia lo̱ngo̱ di si me̱ne̱ne̱ o jita la ngedi. Danielle k’eyembilan, a to̱ndi bola malabe̱ o ndongame̱n ponda ye̱se̱. c A me̱ne̱ nde nika ka dongo diwo̱ la jowe̱ lao, mbadi po̱ ńa jembe̱ bane̱, na ńa sikime̱ye̱ dube̱ lao la mbal’a Bibe̱l. Nde ponda alono̱ o mwemba munde̱ne̱, a si ta pe̱ a po̱so̱be̱ jita, ponda iwo̱ a si ta to̱ a bola jalabe̱ diwo̱ o ndongame̱n. Mo̱ ná: “Nik’e ta e lingise̱ mba. E ta nde biana na subi bola lambo diwo̱ la mweńa. Nik’e bolane̱ te̱ ngedi po̱, iba, ilalo, o mabotea nde jo̱nge̱le̱ ná nik’e mabolane̱ nde na m’boṅsan.”
10. Nje jeno̱ ná di bola ná di be̱ne̱ epolo o bola jalabe̱ o ndongame̱n e?
10 Mo̱ o mábe̱ne̱ mulemlem ma besengedi ka Danielle e? Yete̱na e, we ná o domse̱ ná o si malabe̱ pe̱, o mabupe̱ nde ndongame̱n buka te̱. Nde o s’embe̱ o po̱ngo̱ miwe̱n ná walabe̱. Nje weno̱ ná o bola e? We ná o boṅsane̱ malabe̱ jita ońola ndongame̱n te̱. Nik’e me̱nde̱ bola ná o si po̱so̱be̱ te̱ o bebotedi ba jokwa, o be̱n te̱ nde epolo o jalabe̱ oboso. We te̱ boṅsane̱ jokwa la Njongo a Betatedi, dutea ne̱ni dongo te̱ leno̱ mulatako na tem’a jokwa. O boli te̱ nika, o me̱nde̱ te̱ nde be̱ne̱ lambo la kwala jombwea di jokwa. O sumo te̱ nika, we pe̱ ná o boṅsane̱ mongo ma makwaleye̱ ońola belēdi ba njiba ba Bibe̱l bena be ndutu o tele̱ye̱. (1 Kor. 2:10) Ońola nje e? Ońolana bato jita ba si me̱nde̱ lee̱ mā o ma mongo. Nde nje bola yete̱na ombusa we̱le̱ man malea me̱se̱ o ebolo, o si mawe̱le̱ te̱ nde kusa epolo o bola malabe̱ o ndongame̱n e? We ná o sisea mudie̱le̱ jokwa be̱be̱ obiana ndongame̱n e mabotea, o langwea mo̱ njika myuedi o me̱nde̱no̱ to̱ndo̱ jalabe̱.
11. Nje Filipi 2:4 e mome̱le̱no̱ biso̱ o bola e?
11 Langa Filipi 2:4. Mudī musangi mu tute̱le̱ ńamuloloma Paulo o jome̱le̱ kriste̱n ná yombweye pe̱ bwam ba bane̱. Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ ma malea o ebolo o ndongame̱n e? Ke̱ di mo̱nge̱le̱ ná kapo̱ ka biso̱, bane̱ pe̱ ba mapula jalabe̱.
12. O njika mbadi po̱ ńa bwam jeno̱ ná jembe̱ bane̱ o ndongame̱n e? (Ombwa pe̱ duta.)
12 Dutea te̱ ońola din to̱ti. We te̱ kwala na mako̱m mo̱ngo̱, mo̱ o makaṅane̱ nde bwambo, ńai ba si mabe̱ne̱no̱ epolo o to̱po̱ e? Tomtom! O mese̱le̱ ná babo̱ pe̱ ba to̱pe. Mulemlem pe̱ nde di mapulano̱ jese̱le̱ ná bane̱ pe̱ ba bole malabe̱ o ndongame̱n. Mbale̱ ńe nde ná mbadi po̱ ni peti bwam ńa jembe̱ bonasango na bonańango asu ńe nde ke̱ di mabola babo̱ epolo o puse̱le̱ dube̱ labu. (1 Kor. 10:24) Jombweye ne̱ni jeno̱ ná di bola nika.
13. Ne̱ni jeno̱ ná di bola bukedi bape̱pe̱ epolo o bola malabe̱ o ndongame̱n e?
13 Je ná di bola ná malabe̱ masu ma be̱ isungu, ná bane̱ pe̱ ba be̱ne̱ ponda o no̱ngo̱ dongo. Batudu na bate̱ dikalo bou bape̱pe̱ be ná ba lee̱le̱ eyembilan a bwam o di tongo. To̱ e be̱ nde ná jalabe̱ lo̱ngo̱ le isungu, o si wasa o kwalea ońola mato̱ti jita. O kwaledi te̱ ońola mambo me̱se̱ me o dongo diwo̱, bane̱ ba si me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ lambo la kwala. K’eyembilan o din dongo, malea maba ma bolabe̱: bola ná malabe̱ mo̱ngo̱ ma be̱ isungu, o si kwalea pe̱ to̱ ońola mato̱ti jita. Yete̱na wa nde we mot’a boso nu po̱so̱be̱ o jalabe̱ o din dongo, mo̱ we ńa o keka ná o kwaleye nde ońola lambo diwo̱ e?
14. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o domse̱ ngedi ininga di malee̱no̱ dia o ndongame̱n e? (Ombwa pe̱ duta.)
14 Be̱ ye̱ne̱ ná o bie ngedi ininga o malee̱no̱ dia o bola malabe̱. Di lee̱ te̱ dia ponda ye̱se̱, mudie̱le̱ jokwa e ná o̱nge̱le̱ ná je nde ńakisane̱ mo̱ ná a po̱se biso̱ ngedi jita to̱ e be̱ nde ná bane̱ ba si bedi jalabe̱. Nika ńe ná e bola ná bane̱ ba si lee̱ pe̱ mā.—Mul. 3:7.
15. (a) Ne̱ni jangame̱nno̱ no̱ngo̱ mambo yete̱na di si po̱so̱be̱ o bola jalabe̱ e? (b) Ne̱ni mudie̱le̱ jokwa eno̱ ná a lee̱le̱ ná a mombwea bato be̱se̱ e? (Ombwa edinge̱le̱ “ We te̱ o die̱le̱ jokwa.”)
15 Bate̱ dikalo jita ba malee̱ te̱ mā o jokwa, yen ebe di si me̱nde̱ bola malabe̱ jita ka nje te̱ di wusano̱ to̱ndo̱. Ponda iwo̱, mudie̱le̱ jokwa e ná a si we̱le̱ to̱ po̱so̱ biso̱. Nika ńe ná e bwese̱ biso̱ ndutu, nde di po̱nge miwe̱n ná di si linga yete̱na di si po̱so̱be̱.—Mul. 7:9.
16. Ne̱ni jeno̱ ná jembe̱ ba bena ba mabole̱ malabe̱ e?
16 O titi te̱ ná walabe̱ ka nje te̱ o wusano̱ to̱ndo̱, senga malabe̱ ma bane̱ ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱, nde o sese pe̱ babo̱ ońola malabe̱ mabu o su la ndongame̱n. O boli te̱ nika, o me̱nde̱ jembe̱ bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱ ka nje te̱ malabe̱ mo̱ngo̱ pe̱ ma wusano̱ jembe̱ babo̱. (Min. 10:21) Mbadi nipe̱pe̱ ńa jembane̱le̱ ńe nde ke̱ di masesa bane̱.
MBADI IPE̱PE̱ YA JEMBANE̱LE̱
17. (a) Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ bana babu o boṅsane̱ malabe̱ ma bwam e? (b) Bupisane̱ sinima, njika matanga mane̱i jangame̱nno̱ bupe̱ ke di maboṅsane̱ jalabe̱ e? (Ombwa pe̱ maki.)
17 O njika mbadi nipe̱pe̱ jeno̱ ná jembane̱le̱ e? We te̱ muyedi, ongwane̱ bana bo̱ngo̱ o boṅsane̱ malabe̱ bupisane̱ mimbu mabu. (Mat. 21:16) Ponda iwo̱, mokwa ma yo̱ki kwalea ońola mambo mō̱ ma njiba ma mombweye̱ babaedi, to̱ bete̱sedi jombwea bedangwedi, nde we te̱ nde ná o be̱ne̱ dongo diwo̱ to̱ maba we̱ni muna eno̱ ná alabe̱. O sumo te̱ nika, ongwane̱ pe̱ bana bo̱ngo̱ o so̱ṅtane̱ ná ba si me̱nde̱ po̱so̱be̱ ponda te̱ ba malee̱no̱ mā. Bola la nika di me̱nde̱ jeka ná ba bwe ndutu ke̱ ba po̱si nde bato bape̱pe̱.—1 Tim. 6:18. d
18. Nje jeno̱ ná di bola ná di si we̱le̱ biso̱me̱ne̱ o epol’a boso ke̱ je o jalabe̱ e? (Min 27:2)
18 Biso̱ be̱se̱ je ná di boṅsane̱ malabe̱ ma malongisane̱ mena ma masese̱ Yehova, ma membe̱ pe̱ bonasango na bonańango asu. (Min. 25:11) E po̱i te̱ ná di kwaleye o patape̱m ońola lambo di po̱yedi biso̱, di si kwalea jombwea biso̱me̱ne̱ buka dime̱ne̱. (Langa Minia 27:2; 2 Kor. 10:18) O diwengisan, jangame̱n nde bonde̱ Yehova, Eyal’ao, na tumba lao. (Bbī. 4:11) Nde yete̱na myuedi ma dongo diwo̱ mi mabaise̱ ná di kwaleye ońol’asu, ye bwam ná di bole nika. Eyembilan ewo̱ ya nika ye o myuedi ma dongo di mabupe̱.
19. (a) Nje e me̱nde̱ bolane̱ yete̱na di lee̱le̱ ná di mombwea pe̱ bane̱ bukedi e? (Roma 1:11, 12) (b) Nje e mabwese̱ wa muńe̱nge̱ tobotobo jombwea bola la malabe̱ o ndongame̱n e?
19 To̱ná mambenda ma te̱se̱be̱ ma titino̱ o nje e mombweye̱ bola la malabe̱, biso̱ be̱se̱ je ná di po̱ngo̱ miwe̱n ná malabe̱ masu membe̱ bane̱. Nika ńe ná e pula kwala po̱ngo̱ miwe̱n o jalabe̱ buka nje di ko̱lo̱ngo̱nno̱. Nika ńe pe̱ ná e pula kwala be̱ muńe̱nge̱ e be̱ ná di po̱so̱be̱ ngedi jita to̱ ke̱m, to̱ be̱ muńe̱nge̱ ná bape̱pe̱ pe̱ ba kusi epolo o bola malabe̱. Di boli te̱ me̱se̱ o jombwea bwam ba bane̱ o ndongame̱n a mwemba, biso̱ be̱se̱ di me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o ‘kusa jembame̱.’—Langa Roma 1:11, 12.
MWENGE 93 Namse̱ mako̱to̱ne̱ masu
a Mō̱ ńasu te̱ a membe̱ nune̱ ke̱ di malabe̱ o ndongame̱n. Nde bō̱ ba mabwa bo̱ngo̱ o bola malabe̱ o ndongame̱n. Bape̱pe̱ ba to̱ndi bola malabe̱, nde ba wusa to̱ndo̱ po̱so̱be̱ buka nika. O ben bete̱medi bebane̱, ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di mombwea pe̱ bane̱, ná biso̱ be̱se̱ di kuse jembame̱ e? Ne̱ni jeno̱ ná di bola malabe̱ mena ma matute̱le̱ bonasango na bonańango asu o ndolo na o bebolo ba bwam e? Din jokwa di me̱nde̱ tele̱ye̱ nika.
b O mapula te̱ malea mape̱pe̱, ombwa Njongo a Betatedi ńa Dimo̱di 2019, map. 8-13, na ńa fre̱nsi ńa 1 ba Ńe̱te̱ki 2003, map. 19-22.
c Mina ma wengisabe̱.
d Ombwa sinima Deviens l’ami de Jéhovah—Prépare ta réponse o jw.org.
f BETELEDI BA DUTA: O mwemba munde̱ne̱, munasango mō̱ ńena nu mábole̱ jalabe̱ e o bola bape̱pe̱ epolo o bola malabe̱.