1-2. (a) Ońola nje Armagedon ńeno̱ mwe̱ndi ma bwam ońola mbel’a moto e? (b) Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

MO̱ O másenga bato ba makwalea ońola “Armagedon” ka bila ba ko̱s’a mabumbe inde̱ne̱ to̱ ka mbeu a ńolo ninde̱ne̱ e? Bibe̱l e makwalea nde ońola Armagedon ka mwe̱ndi ma bwam mu mawane̱ mutam! (Bbī. 1:3) Bila ba Armagedon be si me̱nde̱ bumbise̱ mbel’a moto; be me̱nde̱ nde sunga mo̱! Ne̱ni e?

² Bibe̱l e malee̱ ná bila ba Armagedon be me̱nde̱ nde sunga mbel’a moto tongwea na bo̱le̱ manea ma bato. Be bila be me̱nde̱ nde sunga mbel’a moto ninka ná be me̱nde̱ ńamse̱ babobe nde bongise̱ bate̱m ná sim. Be me̱nde̱ pe̱ sunga mbel’a moto tongwea na tata wase ná e si ńamsabe̱. (Bbī. 11:18) Ná di so̱ṅtane̱ man mato̱ti bwambwam, jombweye min myuedi mine̱i: Armagedon ńe nde nje e? Njika mambo ma me̱nde̱ se̱le̱ bolane̱ oboso ná Armagedon e mapo̱ e? Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ o muso̱ngi ma ba ba me̱nde̱ sungabe̱ o Armagedon e? Ne̱ni jeno̱ ná di benga be̱ jemea kana su di nisiseano̱ be̱be̱ e?

3. (a) Nje eyal’a “Armagedon” e mapulano̱ kwala e? (b) Bupisane̱ Bebīsedi 16:14, 16, ońola nje Armagedon e titino̱ epolo ye na mbale̱ e?

³ Langa Bebīsedi 16:14, 16. Bibe̱l e mabolane̱ nde eyal’a “Armagedon” ngedi po̱ buka te̱. E mawa nde na eyal’a Bonahebe̱r e mapule̱ kwale̱ “Mudongo ma Megido.” (Bbī. 16:16) Megido e ta nde mundi mō̱ o Israel ńa kwaṅ. (Yos. 17:11) Nde Armagedon e titi dina la epolo to̱ ewo̱ ye o wase. E mapula nde kwala tobotobo ko̱to̱me̱ la “kiṅ’a wase ye̱se̱” o  te̱nge̱ne̱ Yehova. (Bbī. 16:14) Nde o din jokwa, di me̱nde̱ pe̱ bolane̱ eyal’a “Armagedon” o kwalea ońola bila be me̱nde̱ po̱ dibokime̱ne̱ ombusa ko̱to̱me̱ la kiṅ’a wase. Ne̱ni di bino̱ ná Armagedon ńe nde eyemban, nde seto̱ epolo ye na mbale̱ e? Laboso, mudongo to̱ mō̱ mu be̱n dina ná Megido mu titi. Di londe̱ maba, epolo ye̱se̱ e dinge̱le̱ Megido e salo kańena e titino̱ ná e ko̱te̱le̱ “kiṅ’a wase ye̱se̱,” milo̱ṅ mabu ma bwemba na belongisan babu ba bila. Di londe̱ malalo, ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ jokwa ombusa ponda o mun mulopo ma jokwa, bila ba Armagedon be me̱nde̱ nde botea ponda “kiṅ’a” wase i me̱nde̱no̱ ko̱ye̱ tumba la Loba lena di camane̱ o matongo ma wase me̱se̱.

4. Ońola nje Yehova a mawe̱le̱no̱ mulatako oteten a bwemba bao bonde̱ne̱ bosukan na Megido e?

⁴ Ońola nje Yehova a mawe̱le̱no̱ mulatako oteten a bwemba bonde̱ne̱ bosukan na Megido e? Megido na m’beṅsan ma Yesreel mwena mu ta mo̱ o mbasan ba ta nde bepolo ba bwemba. Ngedi iwo̱, Yehova ongwane̱ tumba lao o buka basingedi bao oten. K’eyembilan, “o madiba ma Megido,” Loba ongwane̱ mukaisedi Barak ńa Israel o buka mulo̱ṅ ma bwemba ma Bonakanaan mu ta mu diabe̱le̱ na Sisera. Barak na muto̱ped’a mudī ńa muto Debora ba ta ba timbise̱le̱ Yehova masoma ońola bebukedi babu bende̱ne̱. Ba lo̱ngo̱ ná: ‘Ngengeti yan bwemba wea la mo̱ń . . . i kweledi Sisera. Tongo a Kison e wongwe̱le̱ babo̱.’​—Bak. 5:19-21.

5. Njika diwengisan la mweńa le oteten a Armagedon na bila bena Barak anno̱ e?

⁵ Barak na Debora ba kwese̱ nde mwenge mabu na ben byala ná: “Nika nde basingedi bo̱ngo̱ be̱se̱ ba mańamano̱, a Yehova! Nde bato̱nde̱ wa be nde k’elolombe, ponda e mabusano̱ na pańa lao.” (Bak. 5:31) Mulemlem pe̱ o Armagedon, basingedi ba Loba ba me̱nde̱ ńama, nde ba ba to̱ndi mo̱ ba me̱nde̱ sungabe̱. Nde diwengisan la mweńa diwo̱ le oteten a be bila bebane̱. O Armagedon, baboledi ba Loba ba si me̱nde̱ jana. Ba si me̱nde̱ to̱ be̱ne̱ belongisan ba bila! Ngud’abu e me̱nde̱ nde be̱ “o pī na lakisane̱” la Yehova na milo̱ṅ mao ma bila me o mo̱ń.​—Yes. 30:15; Bbī. 19:11-15.

6. Ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ buka basingedi bao o Armagedon e?

⁶ Ne̱ni Yehova Loba a me̱nde̱no̱ buka basingedi bao o Armagedon e? E ná a bolane̱ ńai na ńai a mambo. K’eyembilan, e ná a bolane̱ soa la mińangadu, mbu’a madale, na mo̱te̱mo̱te̱. (Hiob 38:22, 23; Hes. 38:19-22) E ná a bola ná basingedi bao ba te̱nge̱ne̱ mō̱ na nune̱. (2 Myan. 20:17, 22, 23) E pe̱ to̱ ná a bola ná ange̱l ao i ńamse̱ babobe. (Yes. 37:36) E be̱ to̱ nje Loba a me̱nde̱no̱ bolane̱, bebukedi bao be me̱nde̱ londa mbom. Basingedi bao be̱se̱ ba me̱nde̱ ńamsabe̱. Bate̱m ná sim be̱se̱ pe̱ ba me̱nde̱ sungabe̱.​—Min. 3:25, 26.

7-8. (a) Bupisane̱ 1 Tesalonika 5:1-6, njika dikalo manea ma wase ma me̱nde̱no̱ busise̱ e? (b) Ońola nje nika e me̱nde̱no̱ be̱ mpoṅ mwe bobe jita e?

⁷ Dikalo ná, “musango na mbo̱le̱” nde di me̱nde̱ se̱le̱ oboso ba “buńa ba Sango [Yehova].” (Langa 1 Tesalonika 5:1-6.) O 1 Tesalonika 5:2, “buńa ba Yehova” bo mapula nde kwala “ndenge̱ ninde̱ne̱.” (Bbī. 7:14) Ne̱ni di me̱nde̱no̱ bia ná ni ndenge̱ e nipula botea e? Bibe̱l e makwalea ońola dikalo la tobotobo. Di me̱nde̱ nde be̱ eyemban e mabīse̱ ndenge̱ ninde̱ne̱.

⁸ Di dikalo ná, “musango na mbo̱le̱” di me̱nde̱ nde be̱ di lena di bīsabe̱ oboso ba ponda. Ońola nje manea ma wase ma me̱nde̱no̱ kwala nika e? Mo̱ badiedi  b’ebasi pe̱ ba me̱nde̱ no̱ngo̱ dongo oten e? Pondapo̱. Nde, di dikalo di me̱nde̱ nde be̱ mpoṅ mupe̱pe̱ mu tutabe̱le̱ na midī ma bobe. Mu mpoṅ mu me̱nde̱ be̱ bobe jita ońolana mu me̱nde̱ bola ná bato bo̱nge̱le̱ ná be mbo̱le̱, nde ke̱ ndenge̱ ni buki ye̱se̱ bonde̱ne̱ o myango ma mbel’a moto ńe be̱be̱ o botea. E, “ni ponda nde dibumbe di mapo̱ye̱no̱ babo̱ epańpań ka ses’a yadi e mapo̱ye̱no̱ mut’a deme̱.” Ne̱ni e me̱nde̱no̱ be̱ na baboledi ba jemea ba Yehova e? Bepo̱yedi b’epańpań ba buńa ba Yehova be ná be ńakisane̱ babo̱, nde be si me̱nde̱ bambane̱ babo̱.

9. Mo̱ Yehova a me̱nde̱ nde ńamse̱ was’a Satan ńe̱se̱ musō mō̱ e? Bola beteledi.

⁹ Yehova a si me̱nde̱ ńamse̱ was’a Satan ńe̱se̱ musō mō̱, kana a bolino̱ o mińa ma Noa. A me̱nde̱ nde botea na dongo diwo̱, dine̱ pe̱ ombusa ponda. A me̱nde̱ nde se̱le̱ ńamse̱ Babilon Ninde̱ne̱, nika ńe nde Bebokedi ba ebasi e kwedi. Denge̱ o Armagedon, a mańamse̱ nje e dia ya was’a Satan, nika ńe nde bato ba politik, sonj’a bila na bato ba ńunga. Jombweye te̱ be beńamsedi beba ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱.

10. Bupisane̱ Bebīsedi 17:1, 6, na 18:24, ońola nje Yehova a me̱nde̱no̱ ńamse̱ Babilon Ninde̱ne̱ e?

¹⁰ “Kaisabe̱ la mut’a mbamba nunde̱ne̱.” (Langa Bebīsedi 17:1, 6; 18:24.) Babilon Ninde̱ne̱ e londe̱ dina la Loba mbindo jita. Ńokwe̱le̱ mpoṅ jombwea Loba. E wite̱ musonje o mbad’a mudī ninka ná e ńo̱di male na manea ma wase. E bolane̱ doi lao la byanedi na ngiń’ao o banda na jibane̱ mido̱ngi mao mo̱ni. E kom pe̱ maya jita, na mo̱me̱ne̱ maya ma baboledi ba Loba. (Bbī. 19:2) Ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ ńamse̱ Babilon Ninde̱ne̱ e?

11. “Ńama ni mole̱ ka muswa” ńe nde nje e, ne̱ni pe̱ Yehova a me̱nde̱no̱ bolane̱ mo̱ te̱nge̱ne̱ Babilon Ninde̱ne̱ e?

¹¹ Yehova a me̱nde̱ nde bolane̱ di “dom la to̱ngo̱” la “ńama ni mole̱ ka muswa” o ńamse̱ nu “mut’a mbamba nunde̱ne̱.” Ni ńama ńe nde eyemban a ONU (Matumba ma Lati). Di dom la to̱ngo̱ le nde eyemban a manea ma politik ma nin we̱nge̱  ma masue̱le̱ be bebokedi. O ponda ni te̱se̱be̱ na Yehova, ma manea ma politik ma me̱nde̱ yo̱mbea Babilon Ninde̱ne̱. Ma “me̱nde̱ te̱se̱ mo̱ na yeṅ na timbise̱ mo̱me̱ne̱ musamba” tongwea na no̱ngo̱ne̱ mo̱ myam mao na lee̱le̱ pe̱ be̱se̱ nate̱na njika dime̱ne̱ eno̱ bobe. (Bbī. 17:3, 16) Ben beńamsedi ba pe̱le̱pe̱le̱​—ka ba buńa bō̱​—be me̱nde̱ jubise̱ be̱se̱ bena ba ta ba sue̱le̱ mo̱. Omo̱ń a me̱se̱, Babilon Ninde̱ne̱ e sese̱ pond’a bwaba ná: “Na jai nde ka ńango a mundi, na titi mukusa, na si me̱nde̱ le̱be̱” tom.​—Bbī. 18:7, 8.

12. Nje Yehova a si me̱nde̱no̱ jese̱le̱ ná matumba ma bole e, na ońola nje pe̱ e?

¹² Loba a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná matumba ma bumbise̱ baboledi bao. Ba bambe̱ dina lao n’edube, ba sengane̱ pe̱ byanedi bao ba busa o Babilon Ninde̱ne̱. (Bebolo 15:16, 17; Bbī. 18:4) Ba boli pe̱ ebolo na ngińa o jongwane̱ bape̱pe̱ o busa oten. Baboledi ba Yehova ba si me̱nde̱ so̱ ‘kusa ndenge̱ mwemba na mo̱.’ Nde to̱ na nika, dube̱ labu di me̱nde̱ we̱le̱be̱ o kekise̱.

13. (a) Nja ńe Gog e? (b) Bupisane̱ Hesekiel 38:2, 8, 9, njika ponda Gog a me̱nde̱no̱ po̱ o y’epolo e belabe̱ ná Armagedon, yena ye nde eyemban e?

¹³ Ko̱ye̱ la Gog. (Langa Hesekiel 38:2, 8, 9.) Ombusa Yehova ńamse̱ bebasi be kwedi be̱se̱, tumba la Loba buka te̱ nde di me̱nde̱ te̱me̱ ka bwele bwena bongi ombusa mùdi munde̱ne̱. Baboledi ba Yehova buka te̱ nde ba me̱nde̱ die̱. O ka mbale̱, nika e me̱nde̱ lingise̱ Satan jita. Ná a lee̱le̱ malinga mao, a me̱nde̱ camane̱ mo̱nge̱le̱ ma midī ma bobe​—“midī mi si sangi”​—o bola ná matumba ma late o yo̱mbea baboledi ba Yehova. (Bbī. 16:13, 14) Mu mulatako ma matumba nde mu belabe̱ ná “Gog, o ekombo a Magog.” Niponda matumba ma me̱nde̱no̱ ko̱ye̱ tumba la Loba nde ma me̱nde̱no̱ po̱ o Armagedon, o y’epolo yena ye nde eyemban. ’Wa so̱ nde bila be me̱nde̱no̱ botea.​—Bbī. 16:16.

14. Nje Gog a me̱nde̱no̱ so̱ṅtane̱ e?

¹⁴ Gog a me̱nde̱ lakisane̱ “enam’eyobo” ao​—milo̱ṅ mao ma bwemba. (2 Myan. 32:8) Biso̱ di me̱nde̱ nde lakisane̱ Yehova  Loba lasu​—nde nika e me̱nde̱ nde je̱ne̱ne̱ k’elemā o miso̱ ma matumba. Ońola nje e? Ońolana Babilon Ninde̱ne̱ ńena ni ta ngińa jita e si sungabe̱ na maloba mao o mā ma ni “ńama” na ‘dom lao la to̱ngo̱’! (Bbī. 17:16) Gog a me̱nde̱ so̱ jo̱nge̱le̱ ná e ná a buka na bo̱bise̱ la ńolo. A me̱nde̱ ko̱ye̱ tumba la Yehova “ka diwindiwindi di makudumane̱ ekombo.” (Hes. 38:16) Nde Gog a me̱nde̱ pomane̱ so̱ṅtane̱ ná a kwedi nde o lambi. Mulemlem ka Farao o Munja-mu-mole̱, Gog a me̱nde̱ so̱ṅtane̱ ná e nde janane̱ Yehova.​—Bbu. 14:1-4; Hes. 38:3, 4, 18, 21-23.

15. Nje Kristo a me̱nde̱no̱ bola o pond’a bila ba Armagedon e?

¹⁵ Kristo na milo̱ṅ mao ma bila me o mo̱ń ba me̱nde̱ lingea tumba la Loba, ba ńamse̱ pe̱ dimuti la Gog. (Bbī. 19:11, 14, 15) Nde nje e me̱nde̱ po̱ye̱ musinged’a Yehova nunde̱ne̱ Satan, ńena nu lo̱ndi matumba na byala ba mpoṅ ná ma ko̱to̱me̱ o Armagedon e? Yesu a me̱nde̱ pimba mo̱ na midī mao ma bobe o njiba, owe̱ni ba me̱nde̱no̱ kwesabe̱ ońola ikol’a mbu.​—Bbī. 20:1-3.

16. (a) Ne̱ni di malee̱le̱no̱ ná di “bi Loba” e? (b) Ońola nje bia lasu la Yehova di me̱nde̱no̱ lenea biso̱ besungedi o Armagedon e?

¹⁶ E be̱ ná ye etum a mimbu jeno̱ o mbale̱ to̱ ke̱m, ná di sungabe̱ o Armagedon, jangame̱n lee̱le̱ ná di “bi Loba,” na ná di ‘dube̱ myango ma bwam ma Sango asu Yesu.’ (2 Tes. 1:7-9) Di “bi [nde] Loba” ke̱ di bi nje a to̱ndino̱, nje a si to̱ndino̱, na bete̱sedi bao pe̱. Di malee̱le̱ pe̱ ná di bi mo̱ ke̱ di to̱ndi mo̱, di masengane̱ mo̱, na jowe̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱. (1 Yohane 2:3-5; 5:3) Di lee̱le̱ te̱ ná di bi Loba, di makusa edube o “biabe̱ na mo̱,” na nika nde di masungabe̱no̱ o Armagedon! (1 Kor. 8:3) Ońola nje e? Ońolana di mado̱lisane̱ mo̱ ke̱ di “biabe̱ na mo̱.”

17. Nje ‘dube̱ la myango ma bwam ma Sango asu Yesu’ di mapulano̱ kwala e?

¹⁷ “Myango ma bwam ma Sango asu Yesu,” mi bambe̱ mbale̱ ye̱se̱ Yesu a lee̱no̱ yena i maso̱be̱ o Eyal’a Loba. Di malee̱le̱ nde ná di dube̱ myango ma bwam  ke̱ di mawe̱le̱ yi mbale̱ o ebolo o longe̱ lasu. Di dube̱ di mabaise̱ ná di we̱le̱ myam ma Janea o epol’a boso, di die̱le̱ longe̱ lasu kaponda bete̱sedi ba te̱me̱ la sim ba Loba, di te̱ pe̱ dikalo la Janea la Loba. (Mat. 6:33; 24:14) Di mabaise̱ pe̱ ná di sue̱le̱ bonasango a Kristo bo̱kisabe̱ o ebol’abu ya mweńa ya dikalo.​—Mat. 25:31-40.

18. Ne̱ni baboledi ba Loba bo̱kisabe̱ ba me̱nde̱no̱ we̱le̱ timbise̱le̱ “mido̱ngi mipe̱pe̱” muyao mi lee̱le̱no̱ babo̱ e?

¹⁸ Son a ponda baboledi ba Loba bo̱kisabe̱ ba me̱nde̱ we̱le̱ timbise̱le̱ “mido̱ngi mipe̱pe̱” muyao mi lee̱le̱no̱ babo̱. (Yohane 10:16) Ne̱ni e? Obiana bila ba Armagedon be mabotea, ke̱ ye 144 000 la bo̱kisabe̱ be̱se̱ ba mondea o mo̱ń ka midī mi si mawo̱. Ba me̱nde̱ so̱ be̱ na milo̱ṅ ma mo̱ń mi me̱nde̱ ńamse̱ Gog, na tata pe̱ “dimuti dinde̱ne̱” la mido̱ngi mipe̱pe̱. (Bbī. 2:26, 27; 7:9, 10) E se̱ edube dimuti dinde̱ne̱ di me̱nde̱no̱ kusa ná di sue̱le̱ bo̱kisabe̱ ba Yehova ke̱ ba dia o wase e!

19-20. To̱ di be̱ne̱ nde njika mitakisan, ne̱ni jeno̱ ná di benga be̱ jemea nika Armagedon e nisiseano̱ be̱be̱ e?

¹⁹ O min mińa misukan ma bobe, baboledi ba Yehova jita be o kusa mitakisan. To̱ na nika, je ná di lembe̱ mo̱ na muńe̱nge̱. (Yak. 1:2-4) Jangame̱n be̱ titimbe̱ o muka. (Lukas 21:36) O sumo te̱ muka, jangame̱n pe̱ jokwa Eyal’a Loba buńa te̱ na dutea pe̱ ońol’ao, nikame̱ne̱ pe̱ na bedinge̱ ba betańsedi ba nin pond’asu. (Mye. 77:13) Di boli te̱ man me̱se̱, di we̱le̱ pe̱ biso̱me̱ne̱ mususu o ebol’a dikalo, nik’e me̱nde̱ jouse̱ dube̱ lasu na kombe̱ pe̱ dipita lasu!

²⁰ Dutea te̱ muńe̱nge̱ o me̱nde̱no̱ bwa ke̱ Babilon Ninde̱ne̱ e titi pe̱, Armagedon pe̱ e mátomba! Di buki me̱se̱, dutea ne̱ni o me̱nde̱no̱ be̱ mutam niponda Loba a me̱nde̱no̱ lingea dina lao na doi lao la byanedi lasam o mbadi ni londi mbom! (Hes. 38:23) Na mbale̱, Armagedon ńe nde myango ma bwam ońola ba bena ba bi Loba, ba masengane̱ Mun’ao, na ba matingame̱ pe̱ nate̱na o su.​—Mat. 24:13.