1. Bupisane̱ 3 Yohane 3, 4, nje e mabwese̱ biso̱ muńe̱nge̱ e?

MO̱ WE ná o keka dutea muńe̱nge̱ ńamuloloma Yohane a bono̱ ponda a sengino̱ ná ba bena ongwane̱no̱ o jokwa mbale̱ ba dia ba mabolea Yehova na jemea e? Ba ta ba be̱ne̱ mitakisan jita, nde Yohane a ta a we̱ na ngińa o sikime̱ye̱ dube̱ la yi kriste̱n a jemea yena a tano̱ e̱ne̱ ka bana bao ba mudī. Biso̱ pe̱ je muńe̱nge̱ ke̱ bana basu, e be̱ b’eyobo to̱ ba mudī, ba bake̱ babo̱me̱ne̱ na Yehova, ba tingame̱ pe̱ o bolea mo̱.​—Langa 3 Yohane 3, 4.

2. Ońola njika njo̱m Yohane a tilino̱ yi kalati ilalo e?

² O mbu 98 P.A., yen ebe Yohane a ta nde a ja o Efeso, to̱ be̱be̱ na Efeso. E me̱ne̱n biana alo nde owo ponda a busino̱ o beboa o eyond’a Patmos. Walea la ni ponda nde mudī ma Yehova mu tute̱le̱no̱ mo̱ o tila kalati ilalo. Njo̱m a yi kalati ilalo e ta nde ná yembe̱ kriste̱n a jemea o tingame̱ o dube̱ labu la Yesu na benga pe̱ dangwa o mbale̱.

3. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jalabe̱ e?

³ Yohane nde a ta ńamuloloma nusukan nu ta nu dia longe̱, a ta pe̱ a bwa ndutu o je̱ne̱ ngińa balēdi ba lobango ba tano̱ ba be̱ne̱ omo̱ń a myemba. * (1 Yohane 2:18, 19, 26) Ba bato̱be̱ dube̱ la mbale̱ ba ta ba kwala ná ba bi Loba, nde ba si ta ba sengane̱ mambenda ma Yehova. Jombweye te̱ malea ma tutabe̱le̱ na mudī musangi Yohane a bolino̱. Niponda jeno̱ jombwea mo̱, di me̱nde̱ jalabe̱ myuedi milalo: Nje dangwa o mbale̱ di mapulano̱ kwala e? Njika mikidi mi nanga biso̱ oboso e? Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jongwane̱ mō̱ na nune̱ o tingame̱ o mbale̱ e?

4. Bupisane̱ 1 Yohane 2:3-6 na 2 Yohane 4, 6, nje jangame̱nno̱ bola ná di dangwe o mbale̱ e?

⁴ Ná di dangwe o mbale̱, jangame̱n bia mbale̱ ńe o Eyal’a Loba, Bibe̱l. Mbata na nika, jangame̱n ‘ne̱nge̱ mbend’a [Yehova],’ nika ńe nde ná di bupe̱ mambenda mao. (Langa 1 Yohane 2:3-6; 2 Yohane 4, 6.) Yesu a dī eyembilan a ke̱nge̱nge̱ ya sengane̱ Yehova. Ońola nika, mbadi po̱ ńa mweńa di masengane̱no̱ Yehova ńe nde ná di bupe̱ matanga ma Yesu ná batabata.​—Yohane 8:29; 1 Pet. 2:21.

5. Ońola njika mambo jangame̱nno̱ bukea o mo̱nge̱le̱ e?

⁵ Ná di benge dangwa o mbale̱, jangame̱n bukea o mo̱nge̱le̱ ná Yehova nde e Loba la mbale̱, ná mambo me̱se̱ a malangweano̱ biso̱ o Eyal’ao, Bibe̱l, me mbale̱. Jangame̱n pe̱ bukea o mo̱nge̱le̱ ná Yesu nde e Mesia ńa dikaki. Bato jita we̱nge̱ ba si dube̱ ná Yesu o̱kisabe̱ o be̱ kiṅ’a Janea la Loba. Yohane ome̱le̱ ońola “jita la bato ba mawo̱ndo̱n,” ba me̱nde̱ denge̱le̱ ba bena ba si tingame̱ o mbale̱ jombwea Yehova na Yesu. (2 Yohane 7-11) Yohane a tili ná: “Nja ńe ńalobango e? Seto̱ nu [nu] mato̱pe̱ ná Yesu a titi Kristo e?” (1 Yohane 2:22) Mbadi po̱ na mune jeno̱ ná di tata biso̱me̱ne̱ ná di si dengabe̱le̱ ńe nde ná jokwe Eyal’a Loba. Na nika buka te̱ nde jeno̱ ná jokwa bia Yehova na Yesu. (Yohane 17:3) Tongwea na nika nde di me̱nde̱no̱ bukea o mo̱nge̱le̱ ná je o mbale̱.

6. Njika mukidi mu nanga beso̱mbe̱ oboso e?

⁶ Baboledi ba Loba be̱se̱ bangame̱n o tata babo̱me̱ne̱ ná ba si dengabe̱le̱ na belēdi ba bato. (1 Yohane 2:26) Kriste̱n ye beso̱mbe̱ tobotobo yangame̱n no̱ngo̱ne̱ di lambi jangame̱ye̱. Alexia, * munańango ńa 25 mbu ńe o Fre̱nsi mo̱ ná: “Niponda na tano̱ eso̱mbe̱, belēdi ba bato ná​— mambo ma wu nde na mo̱me̱ne̱ na belēdi bepe̱pe̱​—be ta be pungwa mba jita. Ponda iwo̱, be belēdi be ta be lo̱ndo̱ mba. Nde ne̱n ná na s’angame̱n buka te̱ senga nje na mokwano̱ o esukulu, nangame̱n pe̱ wasa bia nje Yehova a makwalano̱.” Alexia oko so̱ kalati La vie: Comment est-elle apparue ? Évolution ou Création ? Ombusa woki to̱ ininga, a si ta pe̱ a be̱ne̱ penda to̱ po̱. Alexia mo̱  ná: “Na timbi bukea o mo̱nge̱le̱ ná Bibe̱l ńe mbale̱. Na so̱ṅtane̱ pe̱ ná dangwa kaponda bete̱sedi ba Loba di mawanea mba muńe̱nge̱ na musango.”

7. Njika mińakisan jangame̱nno̱ lembe̱ e, na ońola nje e?

⁷ Kriste̱n ye̱se̱, beso̱mbe̱ na badun, yangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná i si be̱ k’epuke̱puke̱, mwende mō̱ o bebokedi mune̱ pe̱ o wase. Yohane a kwali ná di titi ná di dangwa o mbale̱ nde o mulemlem ma ponda pe̱ di be̱ne̱ longe̱ la mbamba. (1 Yohane 1:6) Di mapula te̱ o do̱lisane̱ Loba tatan na o kie̱le̱ ni maye̱, jangame̱n nde bola biana me̱se̱ di mabolano̱ me nde o ntelele. Nika e mapula nde kwala ná, bobe to̱ bō̱ bo si wutam ebanja Yehova a me̱ne̱ me̱se̱ di mabolano̱.​—Bon. 4:13.

8. Nje jangame̱nno̱ o pale̱ e?

⁸ Jangame̱n pale̱ jo̱nge̱le̱ la wase jombwea bobe. Ńamuloloma Yohane a tili ná: “Yete̱na di makwala ná di si be̱n bobe, ke̱ di mawo̱ndo̱ nde biso̱me̱ne̱.” (1 Yohane 1:8) O mińa ma Yohane, balēdi ba lobango ba ta ba kwala ná moto e ná a be̱ne̱ bedangwedi ba bobe nde a be̱ne̱ pe̱ mulatako ma bwam na Loba. O nin we̱nge̱ pe̱, bato ba dinge̱le̱ biso̱ ba be̱n nde mulemlem ma jo̱nge̱le̱. Bato jita ba makwala ná ba dube̱ Loba, nde ba si makasa jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea nje ye bobe, sepo̱n jombwea bedangwedi ba mbamba. Nje ye bobe o miso̱ ma Yehova nde ba malangano̱ ka lambo ba be̱nno̱ bwam o bola etum te̱ nika e do̱lisanno̱ babo̱.

9. Nje beso̱mbe̱ be matombwane̱no̱ ke̱ be tingame̱ na dube̱ labu di se̱medi o Bibe̱l e?

⁹ Kriste̱n ye beso̱mbe̱ tobotobo ye ná yo̱nge̱le̱ ná ye mińakisan o bupe̱ bedangwedi ba mbamba ba mako̱m mabu m’esukulu to̱ m’ebolo. Nika nde  e po̱yedi Aleksandar. Mo̱ ná: “Ngo̱ndedi iwo̱ o esukulu i keki ńakisane̱ mba ná na nangane̱ babo̱. Bā ná kana na si be̱nno̱ diko̱m la muto, yen ebe na be̱n nde diko̱m la mome.” Yete̱na o be̱n nde milemlem ma mitakisan, o̱nge̱le̱ ná o tingame̱ te̱ o dube̱ lo̱ngo̱ lena di se̱medi o Bibe̱l, o mabenga be̱ne̱ye̱ wame̱ne̱ edube, o kombe̱ ja lo̱ngo̱ la bwam, mo̱nge̱le̱ ma bwam, na mulatako mo̱ngo̱ na Yehova. Omo̱ń a nika, ponda te̱ o malembe̱no̱ mińakisan ma bola nje ye bobe, e mabe̱ wa lambo di bo̱bi o bola nje e te̱nge̱n. O̱nge̱le̱ pe̱ ná, jo̱nge̱le̱ la wase la mpenga jombwea bedangwedi ba mbamba di mawa nde na Satan. O pale̱ so̱ te̱ jo̱nge̱le̱ la wase, o ‘mabuka ńabobe.’​—1 Yohane 2:14.

10. Ne̱ni 1 Yohane 1:9 e mongwane̱no̱ biso̱ o bolea Yehova na doi la mulema di sangi e?

¹⁰ Di memba ná Yehova nde a be̱n bwam o langwea biso̱ njika bedangwedi be bobe. Di mawe̱ pe̱ na ngud’asu ńe̱se̱ ná di si bola bobe. Nde di boli te̱ bobe, di puse̱le̱ bobe basu o muka oboso ba Yehova. (Langa 1 Yohane 1:9.) Ye pe̱ te̱ ná di boli bobe bonde̱ne̱, di wase jongwane̱ la batudu Yehova a te̱se̱no̱ o jombwea biso̱. (Yak. 5:14-16) Nde di si sunjume̱ye̱ ońola myobe di bolino̱ kwaṅ. Ońola nje e? Ońolana Tet’asu ńe ndolo a boli jabea la diko̱ti la Mun’ao ná myobe masu mi we̱le̱ lakisabe̱. Yehova a kwali so̱ te̱ ná a malakise̱ moto nu boli bobe nu mate̱le̱, a bi nde nje eno̱ kwala. Lambo to̱ diwo̱ so̱ le ná leka biso̱ ná di boleye Yehova na doi la mulema di sangi di titi.​—1 Yohane 2:1, 2, 12; 3:19, 20.

11. Ne̱ni jeno̱ ná di tata milema masu na belēdi be ná be bo̱bise̱ dube̱ lasu e?

¹¹ Di pale̱ belēdi ba ba bena ba to̱bi dube̱ la mbale̱. Botea o bebotedi ba mwemba  ma kriste̱n, Diabolo a mabolane̱ jita la bato ba mawo̱ndo̱n o de̱ penda o milema ma baboledi ba jemea ba Loba. Ońola nika, jangame̱n bia jemba diwengisan le oteten a mbale̱ na mpoṅ. * Basingedi basu be ná ba bolane̱ internet to̱ milongwa ma bekwali me o internet o keka bo̱bise̱ dube̱ lasu ná di si lakisane̱ pe̱ Yehova to̱ to̱ndo̱ bonasango asu. O si dimbea nja ńe mbondo a mi mpoṅ me̱se̱, o pale̱ pe̱ mo̱!​—1 Yohane 4:1, 6; Bbī. 12:9.

12. Ońola nje jangame̱nno̱ bata jouse̱ dube̱ lasu ońola mambo jokono̱ e?

¹² Ná di lembe̱ makekisan ma Satan, jangame̱n jouse̱ dube̱ lasu la Yesu na dube̱ pe̱ ná mo̱ nde Yehova eno̱ o bolane̱ o londise̱ jemea lao. Jangame̱n pe̱ dube̱ mūt’a jemea na jangwa Yehova a mabolane̱no̱ we̱nge̱. (Mat. 24:45-47) Di mouse̱ nde dube̱ lasu tongwea na jokwa l’Eyal’a Loba ponda na ponda te̱. Dube̱ lasu di me̱nde̱ so̱ nde be̱ ka bwele bo be̱n myanga mi po̱ti etum owas’a mińangadu. Paulo a kwaledi lambo ka nika ponda a tiledino̱ mwemba ma Kolose. Mo̱ ná: “Kana lo kusino̱ . . . Kristo Yesu Sango, dangwa mwemba na mo̱, lo sikime̱ye̱ na bokabe̱ oteten ao, lembame̱ o dube̱.” (Kol. 2:6, 7) Lambo to̱ diwo̱ Satan to̱ ba bena be owas’a ngiń’ao beno̱ ná ba bola o bo̱bise̱ kriste̱n ńouse̱ dube̱ lao di titi.​—2 Yohane 8, 9.

13. Nje e s’angame̱n ńakisane̱ biso̱ e, na ońola nje e?

¹³ Di s’angame̱n be̱ mańaka yete̱na di singabe̱ na nin wase. (1 Yohane 3:13) Yohane mo̱ ná: “Wase ńe̱se̱ ńe owas’a ngiń’a bobe.” (1 Yohane 5:19) Nika yen ebe̱yed’a mambo e nipo̱no̱ o su, Satan a mabata nde jońa na malinga. (Bbī. 12:12) A mabolane̱ ńai na ńai a misomba o kwese̱ biso̱, k’eyembilan musonje to̱ mpoṅ ma bato̱be̱ dube̱ la mbale̱. A mabolane̱ pe̱ mitakisan ma ngińa. Satan a bi ná a diane̱ nde son a ponda o keka jembe̱ ebol’asu ya dikalo to̱ bo̱bise̱ dube̱ lasu. E titi so̱ mańaka ná bebolo basu bō̱ to̱ ebol’asu o mususu mwe̱se̱ e be̱ owas’a mwekan o bekombo bō̱. Nde to̱ na nika bonasango na bonańango asu be o be bekombo be o lembe̱. Be nde o lee̱ ná je ná di benga dangwa o mbale̱, e be̱ to̱ nje Satan a mabolano̱!

14. O njika mbadi po̱ jeno̱ ná jongwane̱ bonasango asu o tingame̱ o mbale̱ e?

¹⁴ Ná jongwane̱ bonasango asu na bonańango asu o tingame̱ o mbale̱, jangame̱n lee̱le̱ nded’a mulema. (1 Yohane 3:10, 11, 16-18) Jangame̱n to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱ seto̱ buka te̱ ke̱ mambo me bwam nde na o pond’a mitakisan pe̱. K’eyembilan, mo̱ o bi munasango to̱ munańango mō̱ nu bo̱lo̱ne̱ ńandolo, nu be̱n ńo̱ng’a belo̱ko̱medi to̱ jongwane̱ e? To̱so̱ o sengi ná mpupe, mudika, to̱ soa la mińangadu ba wanedi bonasango mbo̱lo̱n; ba be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ o longa pe̱te̱ Ndabo abu ńa Janea to̱ milongi mabu e? Seto̱ buka te̱ na byala nde di malee̱le̱no̱ bonasango asu ndolo ninde̱ne̱ na nded’a mulema, nde tobotobo na bebolo.

15. Bupisane̱ 1 Yohane 4:7, 8, nje jangame̱nno̱ bola e?

¹⁵ Di lee̱le̱ te̱ bonasango asu ndolo, ke̱ je nde o jembilane̱ Tet’asu ńa ndolo ńe o  mo̱ń. (Langa 1 Yohane 4:7, 8.) Mbadi po̱ ńa mweńa di malee̱le̱no̱ ndolo ńe nde ná di lakise̱ mō̱ na nune̱. K’eyembilan, moto a bwese̱ te̱ biso̱ ndutu, di lakise̱ mo̱ na dimbea pe̱ diwuse̱ lao ná di lee̱le̱ mo̱ ndolo. (Kol. 3:13) Munasango mō̱ nu belabe̱ ná Aldo a kusi nika ponda a sengino̱ munasango mō̱ ńena a mabolano̱ edube jita a mato̱po̱ bobe te̱nge̱ne̱ tumba lao. Aldo mo̱ ná: “Na kane̱ Yehova jita ná ongwane̱ mba ná na si be̱ne̱ye̱ mo̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe.” Nde Aldo a boli lambo dipe̱pe̱. A baise̱ nu munasango ná bā na mo̱ ba buse o dikalo. Niponda beno̱ o dikalo nde Aldo a langwedino̱ mo̱ ná nje a kwalino̱ e bwese̱ mo̱ ndutu. Aldo mo̱ ná: “Ponda nu munasango a sengino̱ nika, a baise̱ mba milakisan. Doi lao mo̱me̱ne̱ di boli ná na so̱ṅtane̱ ná a ta ombwe̱ nje a kwalino̱. Jabane̱ nde ka mako̱m, di dimbea pe̱ bo bwambo.”

16-17. Nje jangame̱nno̱ bola e?

¹⁶ Ńamuloloma Yohane a ta ombwea na ndolo ja la bwam la mudī la bonasango, ni ndolo e me̱ne̱ne̱ ná bwē o malea a bolino̱ o kalat’ao ilalo. E se̱ jembame̱ di makusano̱ o bia ná bome na bito be ndolo ka mo̱ bo̱kisabe̱ o be̱ basangwedi ba Janea mwemba na Kristo e!​—1 Yohane 2:27.

¹⁷ Di ne̱nge̱ so̱ o mulema malea di kwaledino̱. Di dangwe o mbale̱, di sengane̱ Yehova Loba o mambo me̱se̱ ma longe̱ lasu. Okwa Eyal’ao, o dube̱ pe̱ mo̱. Be̱ne̱ye̱ Yesu dube̱ dinde̱ne̱. Pale̱ belēdi ba bato na belēdi ba ba bena ba to̱bi dube̱ la mbale̱. Lembe̱ mińakisan ma be̱ k’epuke̱puke̱; o bolea Yehova nde o mulemlem ma ponda pe̱ o bola mambo a si do̱lisanno̱. Dangwa kaponda bete̱sedi ba Yehova be te̱m na sim. Di lakise̱ bonasango asu bena ba bwese̱ biso̱ ndutu na jongwane̱ pe̱ ba bena be o ńo̱ngi, ná tongwea na nika jongwane̱ babo̱ o tingame̱ o dube̱. Na nika nde di me̱nde̱no̱ benga dangwa o mbale̱ to̱ na mitakisan.