1. Nje Yehova a mapulano ońola bato be̱se̱ e?

 YEHOVA a boli bato ba benama wonj’a bepo̱sedi. O mabolane̱ di jabea ponda ye̱se̱ o mano̱ngo̱no̱ bedomsedi. Bedomsedi ba mweńa be buki be̱se̱ moto eno̱ ná a no̱ngo̱ be nde bake̱ la mo̱me̱ne̱ na Yehova na timba elong’a mbia ma baboledi bao. Yehova a mapula ná moto te̱ a bole nika. Ońola nje? Ońolana a to̱ndi bato a mapula pe̱ nje ye bwam ońol’abu. A mapula ná ba be̱ diko̱m na mo̱, ba be̱ pe̱ longe̱ o bwindea.—Ndim. 30:19, 20; Gal. 6:7, 8.

2. Nje Yehova a mengane̱no̱ babole̱ bobe bonde̱ne̱ bena ba si bedi jate̱le̱ e? (1 Yohane 2:1)

² Nde, Yehovah a si mańakisane̱ to̱ moto ná a boleye mo̱. A mabola moto te̱ epolo o domse̱ na mo̱me̱ne̱ nje a me̱nde̱no̱ bola. Nje batudu bangame̱nno̱ bola yete̱na kriste̱n ni dubisabe̱ e buli mbenda, e bola bobe bonde̱ne̱ e? E s’ate̱le̱ te̱, ńangame̱n sumwabe̱ o mwemba. (1 Kor. 5:13) Nde, to̱ na nika Yehova a si mabo̱lo̱ne̱ dipita ná mubole̱ bobe bonde̱ne̱ a me̱nde̱ timba na mo̱. Ońola ni njo̱m a mweńa nde Yehova a bolino̱ diko̱ti—ná babole̱ bobe bena ba mate̱le̱ ba we̱le̱ kusa lakise̱ la myobe.  (Langa 1 Yohane 2:1.) Loba lasu la ndolo a mome̱le̱ babole̱ bobe ná bate̱le̱.—Sak. 1:3; Rom. 2:4; Yak. 4:8.

3. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

³ Yehova a mapula ná di be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ lao jombwea bobe na babole̱ bobe. Din jokwa di me̱nde̱ kwalea mbadi jeno̱ ná di bola nika. Niponda weno̱ langa din jokwa, maka (1) nje mwemba ma Korinto ma ebwe’a mbu yaboso mu bolino̱ ponda munasango mō̱ a bolino̱ bobe bonde̱ne̱, (2) njika bediedi ńamuloloma Paulo a bolino̱ ponda mubole̱ bobe bonde̱ne̱ ate̱le̱no̱, na (3) nje mi myango ma Bibe̱l mi malee̱no̱ jombwea mbad’a je̱ne̱ la mambo̱ ńa Yehova ońola kriste̱n i mabole̱ bobe bonde̱ne̱.

NJE MWEMBA MU BOLINO̱ O EBWE’A MBU YABOSO PONDA MUNASANGO MŌ̱ A BOLINO̱ BOBE BONDE̱NE̱

4. Nje e tombi o mwemba ma Korinto ma ebwe’a mbu yaboso e? (1 Korinto 5:1, 2)

⁴ Langa 1 Korinto 5:1, 2. O lo̱ndo̱ lao la muloloma di londe̱ malalo, Paulo a sengi mwe̱ndi ma bobe mu wu o mwemba ma Korinto mu bokabe̱ peńa. Munasango mō̱ a ta a wite̱ muso̱nje na munj’a sango ao. Be bedangwedi be ta bobe jita, be si ta pe̱ to̱ be ‘so̱be omboa basibi’! Mwemba mu si kasi buka te̱ y’ebe̱yedi nde e me̱ne̱ne̱ ná mu bwane̱ na mo̱ muńe̱nge̱. Pondapo̱ bō̱ oteten a mwemba bo̱nge̱le̱ nde ná be bete̱medi be malee̱ nde ná Yehova e nde Loba la ndedi a masoṅtane̱ pe̱ bato ba titi ke̱nge̱nge̱. Nde Yehova a si memea ná bobe bo be̱ oteten a tumba lao. Na be bedangwedi ba bobe nu moto a ta nde a londise̱ dina la mwemba mbindo. A wusa pe̱ lo̱ndo̱ yine̱ kriste̱n yena i ta i be̱ne̱ mulatako na mo̱. Njika bediedi Paulo a bolino̱ so̱ mu mwemba e?

5. Nje Paulo ome̱le̱no̱ mwemba ná mu bole, nje pe̱ nik’e tano̱ e pula kwala e ?(1 Korinto 5:13) (Ombwa pe̱ duta)

⁵ Langa 1 Korinto 5:13. Owas’a ngiń’a mudī musangi Paulo a tili leta di mabole̱ bediedi ná mubole̱ bobe nu si mate̱le̱ a sumwabe̱ o mwemba. Nje so̱ kriste̱n ya jemea i tano̱ yangame̱n bola jombwea nu moto e? Paulo a langwedi babo̱ ná ba ‘si yo̱kise̱ babo̱me̱ne̱’ na mo̱. Nje nika e tano̱ e pula kwala e? Paulo a teleye̱ ná ni mbenda e ta pe̱ e pula kwala ná ba “si dane̱ to̱ mo̱.” (1 Kor. 5:11) Ońolana di mada te̱ mwemba na moto, je ná di be̱ne̱ mulatako ma batabata na mo̱. E me̱ne̱ne̱ so̱ ná bwē ná, Paulo a ta nde a pula kwala ná, mwemba mu si ta mwangame̱n tombise̱ ponda na nu moto.  Bola la nika di wusa tata mwemba. (1 Kor. 5:5-7) O mbata na nika, banga be̱ne̱ mulatako ma batabata na mubole̱ bobe le ná longwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ nate̱na njika dikala a bwese̱no̱ Yehova ndutu, di bola ná ombwe̱, ate̱le̱ pe̱.

6. Ne̱ni leta la Paulo di tapino̱ mwemba na mubole̱ bobe e?

⁶ Ombusa mo̱ lomea kriste̱n ya Korinto leta, Paulo a botedi o dutea ne̱ni mwemba mu me̱nde̱no̱ kasa mo̱. O sukan Tito a wanedi mo̱ myango mi bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱. Mwemba mu ta mu kasa leta la Paulo o mbad’a bwam. (2 Kor. 7:6, 7) Ba bupe̱ bediedi bao ba sumo mubole̱ bobe. (2 Kor. 7:6, 7). O sumo te̱ nika, ombusa myo̱di to̱ mininga mubole̱ bobe pe̱ ate̱le̱! A tuko bedangwedi bao na mbad’ao ńa je̱ne̱ mambo na mo̱ a botea pe̱te̱ bupe̱ bete̱sedi be te̱m na sim ba Yehova. (2 Kor. 7:8-11) Tatan  nje epe̱pe̱ Paulo a baise̱no̱ ná mwemba mu bole e?

NE̱NI MWEMBA MU TANO̱ MWANGAME̱NE̱ KASA MUBOLE̱ BOBE ŃATE̱LE̱

7. Njika tombwane̱ sumwa la mubole̱ bobe o mwemba di wanno̱ e? (2 Korinto 2:5-8)

⁷ Langa 2 Korinto 2:5-8. Paulo a kwali ná “ko̱kise̱ lena nika moto a kusanno̱ jita lańu di dongame̱ne̱;” o pula kwala ná, di ko̱kise̱ di londise̱ janda lao jombwea nu moto. Njika janda e? Tute̱le̱ mo̱ ná ate̱le̱.—Bon. 12:11.

8. Ombusa ponda nje Paulo a langwedino̱ mwemba ná mu bole e?

⁸ “Kana nu moto ate̱le̱no̱, Paulo a langwedi batudu ná bemeye ná a timbe o mwemba. Ome̱le̱ babo̱ ná: “Bińo̱ lakise̱ nde mo̱, lo loke mo̱,” a bati pe̱ ná “lo lee̱le̱ mo̱ ndolo.” Paulo a ta a pula ná ba bole mo̱ mbaki tongwea na byala na beboledi babu ná ba lakise̱ mo̱ na mbale̱ ba to̱ndi pe̱ mo̱. O lee̱le̱ na bwē ná ba makasa timba lao o mwemba na muńe̱nge̱.

9. Ońola nje yen ebe e tano̱ bō̱ ndutu o lakise̱ mubole̱ bobe ńate̱le̱ e?

⁹ Mo̱ e ta bō̱ ndutu o lee̱le̱ nu moto muyao ponda a timbino̱ o mwemba e? Myango mi si malangwa nika, nde yen ebe nik’e bolane̱. Yen ebe bedangwedi bao be wan mpungu o mwemba mwe̱se̱, be bwe̱se̱ pe̱ bō̱ iso̱n. Belongi ba mwemba be ta be we̱ na ngińa ńe̱se̱ o bupe̱ mambenda ma Yehova. Yen ebe be wusa je̱ne̱ biana e si te̱nge̱ ná moto mu boli i ńai a bobe bonde̱ne̱ a kasabe̱ pe̱te̱ o mwemba. (Ombwa Lukas 15:28-30.) Nde, ońola nje e tano̱ mweńa ná mwemba mu lee̱le̱ munasango abu nu timbi ndolo a mbale̱ e?

10-11. Batudu ba wusa te̱ banga lakise̱ mubole̱ bobe ńate̱le̱, nje e wusa bolane̱ e?

¹⁰ Batudu ba si wusa te̱ jemea ná nu moto ńate̱le̱ na mbale̱ a timbe o mwemba, to̱ ombusa mo̱ timba, mwemba mu banga lee̱le̱ mo̱ ndolo, dutea te̱ ne̱ni a wusano̱ senga. A wusa “wo̱lea na ndut’a bwambi.” A wusa jo̱nge̱le̱ ná a titi pe̱ ná a bolea Yehova. A wusa na mo̱me̱ne̱ bo̱bo̱ a si po̱nge pe̱ miwe̱n o po̱ngulane̱ mulatako mao na Loba.

¹¹ Nje e wusa be bobe buka nika ye nde ná, bonasango na bonańango ba banga te̱ lakise̱ mubole̱ bobe ńate̱le̱, ba wusa nde ńamse̱ mulatako mabu na Yehova. Ońola nje e? Ońolana, ba si wusa jembilane̱ Yehova nu malakise̱ babobe bena ba mate̱le̱. O diwengisan, ba wusa nde jembilane̱ Satan, ńe njo nu si malee̱le̱ pe̱ to̱ ndedi. Ba wusa so̱ tindea Diabolo epolo, yen ebe a wusa bolane̱ babo̱ o bo̱bise̱ nu moto o mbad’a mudī.—2 Kor. 2:10, 11; Efe. 4:27.

12. Ne̱ni mwemba mweno̱ ná mwembilane̱ Yehova e?

¹² Ne̱ni so̱, mwemba ma Korinto mu wusano̱ jembilane̱ Yehova seto̱ Satan e? Tongwea na jembilane̱ mbadi Yehova a mano̱ngo̱no̱ babole̱ bobe bena bate̱le̱. Maka nje batiledi ba Bibe̱l bō̱ ba kwalino̱ jombwea Yehova. David a kwali ná: E ‘bwam, a le̱le̱m pe̱ o lakise̱.’ (Mye. 86:5) Mika a tili ná: “Njika Loba le ka wa, di malakise̱ mawuse̱ na tombise̱ bebula e”? (Mik. 7:18) Yesaya pe̱ a kwali ná: “Ńabobe ese̱le̱ nge’ao, ńapamo pe̱ mo̱nge̱le̱ mao; a timbe na Yehova, nde a me̱nde̱ bwea mo̱ ndedi, a ye na Loba lasu; ebanja a malakise̱ jita.”—Yes. 55:7.

13. Ońola nje e tano̱ e te̱nge̱ne̱ ná mubole̱ bobe ńate̱le̱ a timbisabe̱ o mwemba e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Njika ponda mot’a Korinto a timbisabe̱no̱ o mwemba e?”)

 ¹³ O bwam ba jembilane̱ Yehova, mwemba ma Korinto mu ta mwangame̱n kasa nu moto ńate̱le̱ bwam, ba bola pe̱ mo̱ mbaki ná ba to̱ndi mo̱. Mwemba mu bupe̱ te bediedi ba Paulo, mu kasa mubole̱ bobe ńate̱le̱, mu wusa lee̱le̱ ná mu “masengane̱ o mambo me̱se̱.” (2 Kor. 2:9) Mbale̱ ńe nde ná, nu moto a sumwabe̱ nde o mwemba ngusa myodi buka te̱, nde di ko̱kise̱ di tute̱le̱ mo̱ ná ate̱le̱. E si ta so̱ njo̱m ná batudu benge̱le̱ pe̱te̱ obiana ba matimbise̱le̱ mo̱ o mwemba.

JEMBILANE̱ TE̱ME̱ LA SIM NA NDED’A YEHOVA

14-15. Njika belēdi di mabusane̱no̱ jombwea mbadi ńena ekwali e tombi o Korinto ńa kwań e domsabe̱no̱ e? (2 Petro 3:9) (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁴ Myango ma mbadi ńena bonasango bombwedino̱ y’ekwali o Korinto ńa kwaṅ mi tilabe̱ o Bibe̱l o bwam ba “lee̱ biso̱”. (Rom. 15:4) Mi myango mi malee̱ ná, Yehova a si makasa ná bobe bonde̱ne̱ bo be̱ oteten a tumba lao. A si mo̱nge̱le̱ pe̱ to̱ ná babole̱ bobe bonde̱ne̱ bena ba si mate̱le̱ bangame̱n benga kusa “ndedi,” ba benga be̱ne̱ mulatako na baboledi bao ba jemea. Yehova e ndedi, nde a si makasa bedangwedi be̱se̱; bete̱sedi bao o nje e mombweye bwam  na bobe be si matukwa. (Yuda 4) Ebanja, Yehova ese̱le̱ te̱ ná babole̱ bobe bena ba si mate̱le̱ ba je o mwemba, nik’e titi lee̱le̱ la ndedi, ońolana nika ńena e ńamse̱ mwemba.—Min. 13:20; 1 Kor. 15:33.

¹⁵ Joko ná, Yehova a si mapula ná moto a ńamsabe̱. A mapula sunga bato etum te̱ epolo e me̱ne̱ne̱no̱. Bato bena ba matukwe̱ mo̱nge̱le̱ mabu, ba mapule̱ pe̱ po̱ngulane̱ mulatako mabu na mo̱, a malee̱le̱ babo̱ ndedi. (Hes. 33:11; langa 2 Petro 3:9.) Ońola nika nde ponda nu mot’a mwemba ma Korinto ate̱le̱no̱ a tukwa pe̱ bedangwedi bao, Yehova a bolane̱ Paulo o teleye̱ mwemba ná nu moto angame̱n lakisabe̱ na timbisabe̱ pe̱te̱ o mwemba.

16. Ne̱ni o masengano̱ jombwea Yehova ombusa wa jokwa ne̱ni mambo ma tombino̱ o mwemba ma Korinto e?

¹⁶ Nje e tombi o mwemba ma Korinto ye nde eyembilan e malee̱ biso̱ ná Yehova e ndolo, a te̱m na sim, a to̱ndi pe̱ muka mu te̱m. (Mye. 33:5) Mo̱ nik’e si matute̱le̱ wa o bata sesa Loba lasu e? Kana jeno̱ bato ba bobe, di be̱n ńo̱ng’a lakise̱ lao. Mō̱ ńasu te̱ a be̱n njo̱m a bwam o timbise̱le̱ Yehova masoma ońola diko̱ti, di mabole̱ ná myobe masu mi lakisabe̱. Nik’e malo̱ko̱ jita o bia ná Yehova a to̱ndi baboledi bao na mbale̱, a mapula pe̱ nje e peti ońol’abu!

17. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o mokwa ma mabupe̱ e?

¹⁷ Nje pe̱ so̱ kwala ońola domse la bekwali be mombweye bobe bonde̱ne̱ we̱nge̱ e? Moto a boli te̱ bobe bonde̱ne̱ we̱nge̱, ne̱ni batudu beno̱ ná bembilane̱ ndol’a Yehova, bongwane̱ pe̱ nu moto ná ate̱le̱ e? Nje mwemba mwangame̱nno̱ bola ke̱ batudu ba no̱ngi bedomsedi ba sumwa to̱ timbise̱le̱ moto o mwemba e? Mokwa ma mabupe̱ ma me̱nde̱ bola malabe̱ ma mi myuedi.