JEMEA * di mabola biso̱ jita la ngińa. K’eyembilan, to̱ná Satan a mapulano̱ bwa biso̱ o mbad’a mudī, jemea di mongwane̱ biso̱ o ‘dimse̱ nke̱ti ma wea ma ńabobe.’ (Efe. 6:16) Na jemea, je ná di lembe̱ mitakisan me ka midongo minde̱ne̱. Yesu a langwedi bokwedi bao ná: “Lo be̱ne̱ te̱ jemea ka mbolako a buma, ke̱ lo wusa kwalane̱ mun mudongo na: Asumwe̱ wan, sisea wone̱!” (Mat. 17:20) Kana jemea leno̱ ná louse̱ mulatako masu na Yehova, e me̱nde̱ be̱ bwam ná di duteye min myuedi: Jemea le nde nje e? Ne̱ni bete̱medi ba mulema masu be be̱nno̱ ngińa omo̱ń a jemea lasu e? Ne̱ni jeno̱ ná jouse̱ jemea lasu e? Nja pe̱ jangame̱nno̱ lee̱le̱ jemea e?​—Rom. 4:3.

Jemea di titi buka te̱ dube̱ nje Bibe̱l e makwalano̱, ebanja na “midī ma bobe pe̱ mi dube̱ [ná Loba e], mi masa pe̱ mukambilan.” (Yak. 2:19) Jemea to̱ dube̱ le so̱ nde nje e?

Bibe̱l e mateleye̱ ná dube̱ di be̱n mbutan iba. Ńaboso, “dube̱ le nde lakisane̱ di bam ońola mambo di pite̱no̱.” (Bon. 11:1a) O be̱n te̱ dube̱, ke̱ o mabukea o mo̱nge̱le̱ ná nje ye̱se̱ Yehova a makwalano̱ ye mbale̱, e me̱nde̱ pe̱ londa. K’eyembilan, Yehova a ta a langwea Bonaisrael ná: “Yete̱na le ná lo bule̱le̱ male na ńo̱dino̱ na mwese na male na ńo̱dino̱ na bulu, kańena mwese na bulu ba si be̱ pe̱ o pond’abu, ke̱ male mam na ńo̱dino̱ na mūt’am David pe̱ me so̱ ná ma bulea.” (Yer. 33:20, 21) We ná o bwa bo̱ngo̱ buńa bō̱ ná wei ye ná i si buse pe̱ o te̱me̱ o dibobe̱, kańena mwese na bulu ba si be̱ pe̱ e? O dube̱ te̱ ná mambenda Yehova a te̱se̱ye̱no̱ bewekedi ma mabola ná ngo̱nd’a wase e yo̱mbe dinge̱le̱ wei, ke̱ o si me̱nde̱ pe̱ so̱ dube̱ ná Muweked’a ma mambenda e ná a londise̱ eyal’ao e? Ye̱ke̱i te̱!​—Yes. 55:10, 11; Mat. 5:18.

Ni londe̱ iba, dube̱ le nde “mbaki ni londi ońola mambo di si me̱ne̱no̱.” Dube̱ le nde “mbaki ni londi,” to̱ mbaki ni bam, ońola mambo di si me̱ne̱no̱ na miso̱ nde mena me. (Bon. 11:1b) O njika mbadi e? Dutea te̱ ná muna a baise̱ wa ná, ‘Ne̱ni o bino̱ ná ngo̱ ńe e?’ To̱ná o s’e̱nno̱ ngo̱ to̱ buńa, ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ kwalea ońola mambo ma mabole̱ mboṅ ná ngo̱ ńe na mbale̱, k’eyembilan​—we̱i, nje ngo̱ e mabolano̱, na nika. Muna a mábukea te̱ o mo̱nge̱le̱ ná man mambo me, a me̱nde̱ pe̱ so̱ṅtane̱ ná moto e ná a dube̱ lambo lena a titino̱ ná e̱ne̱. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na dube̱, di se̱medi nde o mbaki ni bam.​—Rom. 1:20.

Kana dube̱ di se̱medino̱ nde o mbaki, ná moto a be̱ne̱ dube̱ angame̱n se̱le̱ “so̱ṅtane̱ mbale̱.” (1 Tim. 2:4) Nde so̱ṅtane̱ buka te̱ di si dongame̱n. Ńamuloloma Paulo a tili ná: “Na mulema nde ba madube̱no̱.” (Rom. 10:10) Moto a s’angame̱n buka te̱ dube̱  mbale̱, angame̱n pe̱ no̱ngo̱ mo̱ mweńa. Nika nde e me̱nde̱ tute̱le̱ mo̱ o lee̱le̱ dube̱, nika ńe nde lee̱le̱ mo̱ o bebolo. (Yak. 2:20) Moto nu si malee̱le̱ masoma ońola mbale̱ e ná a banga jemba mboṅ i bam, ońolana a tingame̱ o mo̱nge̱le̱ a se̱le̱no̱ be̱ne̱, to̱ ná a mapula nde bola kaponda mpuli mao. (2 Pet. 3:3, 4; Yuda 18) Ońola nika nde o pond’a Bibe̱l, seto̱ be̱se̱ bena ba ta mboṅ a betańsedi nde ba sai dube̱. (Mis. 14:11; Yohane 12:37) Mudī musangi ma Loba mu maya nde dube̱ buka te̱ o milema ma ba bena ba to̱ndi mbale̱.​—Gal. 5:22; 2 Tes. 2:10, 11.

Kiṅe̱ David a ta o muso̱ngi ma ba bena ba ta ba be̱ne̱ dube̱ lou. (Bon. 11: 32, 33) Nde seto̱ bato be̱se̱ o mbia ma David nde ba ta ba be̱ne̱ ninka dube̱. K’eyembilan, o̱nge̱le̱ te̱ Eliab munańango a David ńa mutudu. Ponda Goliat a kumono̱ Israel, nika e lingise̱ David. Nde Eliab a sai David ońola nika, na nika nde Eliab a lee̱le̱no̱ ná a si ta a be̱ne̱ye̱ Yehova dube̱. (1 Sam. 17:26-28) To̱ moto a si mayabane̱ dube̱; to̱ sangwa dube̱ na bayedi bao, dube̱ la David di ta so̱ nde di wa na mulatako mao ma bwam na Loba.

O Myenge 27, David a lango ne̱ni a timbino̱ be̱ne̱ ninka dube̱ dinde̱ne̱. (Mwem. 1) David a dutedi mambo a kusino̱ o longe̱ lao na nje Yehova a bolanno̱ basingedi bao. (Myem. 2, 3) A ta a to̱ndo̱ jukea o tempe̱l a Yehova. (Mwem. 4) David a ta nde owe̱ Loba mwemba na bane̱ badubedi o muno̱ko̱. (Mwem. 6) A ta a pulise̱ Yehova na ngińa o muka. (Myem. 7, 8) David a ta pe̱ a pula leabe̱ mangea ma Loba. (Mwem. 11) Dube̱ di ta so̱ David mweńa kańena, na mo̱ a kwala ná: ‘To̱na nika ne mbaki ná na me̱nde̱ je̱ne̱ nded’a Yehova o mundi ma baweńa!’​—Mwem. 13.

Wa pe̱ we ná o be̱ne̱ dube̱ ka la David yete̱na o boli ná o be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ na bede̱mo be kwalabe̱ o Myenge 27. Kana dube̱ di se̱medino̱ nde o so̱ṅtane̱ di bam, nika o mabatano̱ jokwa Eyal’a Loba na kalati i se̱medi o Bibe̱l nika pe̱ nde e me̱nde̱no̱ be̱ wa lambo di bo̱bi o lee̱le̱ yen ede̱mo a epum’a mudī ma Loba. (Mye. 1:2, 3) No̱ngo̱ ponda o dutea ke̱ o mokwa. Dutea nde le mińangadu mi mapume̱le̱ timbise̱le̱ la masoma. Nika o mabatano̱ timbise̱le̱ Yehova masoma nika pe̱ nde o mabatano̱ be̱ne̱ ńo̱ng’a lee̱le̱ dube̱ tongwea na jowe̱ mo̱ o ndongame̱n na langwea pe̱ bape̱pe̱ dipita lo̱ngo̱. (Bon. 10:23-25) Di malee̱le̱ pe̱ ná di be̱n dube̱ ke̱ di mabenga “kane̱ ponda ye̱se̱, [esibe̱] wo̱lo̱.” (Lukas 18:1-8) Ońola nika, “kane̱ esibe̱ wo̱lo̱,” na nin mbaki ná Yehova “a mombwea [wa].” (1 Tes. 5:17; 1 Pet. 5:7) Dube̱ di matute̱le̱ biso̱ o bebolo, bebolo basu pe̱ be mouse̱ dube̱ lasu.​—Yak. 2:22.

O ebiamu e se̱le̱ na kwed’ao, Yesu a langwedi bokwedi bao ná: “Dube̱ nde Loba, dube̱ pe̱ mba!” (Yohane 14:1) Jangame̱n so̱ dube̱ seto̱ Yehova buka te̱, nde na Yesu pe̱. Ne̱ni weno̱ ná o lee̱le̱ ná o dube̱ Yesu e? Jombweye mbadi ilalo.

Ńaboso, e̱ne̱ diko̱ti ka jabea Loba a bolino̱ tobotobo ońol’ango̱. Ńamuloloma Paulo mo̱ ná: ‘Na dube̱ Mun’a Loba ńena nu to̱ndi mba, nu boli pe̱ mo̱me̱ne̱ ońol’am.’ (Gal. 2:20) O dube̱ te̱ Yesu, ke̱ o bukedi nde o mo̱nge̱le̱ ná diko̱ti di mongwane̱ wa, mo̱ nde le eyot’a lakise̱ la myobe mo̱ngo̱, di mabola wa dipita la longe̱ la bwindea, di bamse̱ pe̱ na ngińa ndol’a Loba omo̱ń ango̱. (Rom. 8:32, 38, 39; Efe. 1:7) O dube̱ te̱ man me̱se̱ o si me̱nde̱ pe̱ bwa ndutu to̱ sa wame̱ne̱.​—2 Tes. 2:16, 17.

Ni londe̱ iba, sisea be̱be̱ na Yehova o muka o eyot’a jabea la diko̱ti la Yesu. Tongwea na diko̱ti, je ná di kane̱ Yehova “na bokenju . . . ná di bweabe̱le̱ ndedi, di kuse pe̱ bwam ka jongwane̱ o ponda ni te̱nge̱n.” (Bon. 4:15, 16; 10:19-22) Muka mu mouse̱ bedomsedi di no̱ngino̱ o janane̱ bobe.​—Lukas 22:40.

Ni londe̱ ilalo, sengane̱ Yesu. Ńamuloloma Yohane a tili ná: “Nu nu madube̱ Muna a be̱n longe̱ la bwindea. Nu nu si masengane̱ Muna a si me̱nde̱ je̱ne̱ longe̱, nde malinga ma Loba ma maja omo̱ń ao.” (Yohane 3:36) Maka ná Yohane a we̱le̱ diwengisan oteten a dube̱ na si sengane̱. Ońola nika, o madube̱ nde Yesu ke̱ o masengane̱ mo̱. O masengane̱ nde Yesu tongwea na bupe̱ “mbend’a Kristo,” nika ńe nde nje ye̱se̱ okwe̱le̱no̱, anedino̱ pe̱. (Gal. 6:2) O masengane̱ pe̱ Yesu ke̱ o bupe̱ bediedi a mabolano̱ tongwea na “mūt’a jemea na jangwa.” (Mat. 24:45) Di sengane̱ te̱ Yesu, di me̱nde̱ be̱ne̱ ngińa o lembe̱ mitakisan me ka mùdi.​—Lukas 6:47, 48.

Buńa bō̱ moto mō̱ a ta a te̱ye̱ Yesu doi ná: “Na dube̱, ongwane̱ k’am ni si dube̱!” (Marko 9:24) A ta a be̱ne̱ dime̱ne̱ la dube̱ diwo̱ te̱nge̱, nde nu moto embi na sibise̱ la ńolo ná a be̱n ńo̱ng’a jita la dube̱. Kapo̱ ka nu moto, biso̱ be̱se̱ je ná di be̱ o bete̱medi be mapulane̱ biso̱ jita la dube̱. Biso̱ be̱se̱ pe̱ je ná jouse̱ dube̱ lasu tatan. Ka nje te̱ je̱nno̱, di mouse̱ nde dube̱ lasu ke̱ joko Eyal’a Loba, di dutea pe̱ nje jokono̱, na nika nde di mabatano̱ timbise̱le̱ Yehova masoma. Dube̱ lasu di me̱nde̱ pe̱ bata joua ke̱ di mowe̱ Yehova na bonasango asu, di langwea bape̱pe̱ dipita di be̱nno̱, di be̱ pe̱ titimbe̱ o muka. Omo̱ń a nika, jouse̱ te̱ dube̱ lasu, di makusa bowe̱n bo peti. Eyal’a Loba e mome̱le̱ biso̱ ná: “A bandolo, longisane̱ o dube̱ lańu la bosangi . . . bińo̱ ja o ndol ’a Loba.”​—Yuda 20, 21.