1. Njika mambo ma bwam beso̱mbe̱ jita be we̱lino̱ bola e?

 MBU TE̱, lokoli la beso̱mbe̱ ba kriste̱n be madubisabe̱. Mo̱ wa pe̱ o madubisabe̱ e? Yete̱na e, bonasango na bonańango ba mabwane̱ wa muńe̱nge̱, Yehova pe̱! (Min. 27:11) Dutea te̱ nje ye̱se̱ o we̱lino̱ bola nate̱na wan. Woko Bibe̱l na iwiye̱, yen ebe mimbu jita. Jokwa lo̱ngo̱ di boli wa mbaki ná Bibe̱l ńe nde Eyal’a Loba. Nde woko pe̱ o bia na to̱ndo̱ nu ńena ńe Mbondo a ni kalat’a bosangi. Ndolo o be̱nedino̱ Yehova e ńaki, na mo̱ e tute̱le̱ wa o bake̱ mo̱ longe̱ lo̱ngo̱ na be̱ mō̱ ńa baboledi bao. E se̱ lambo la bwam e!

2. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

 ² Obiana o madubisabe̱, ye̱ke̱i te̱ dube̱ lo̱ngo̱ di we̱le̱be̱ o kekise̱ ngedi jita. Nde nika weno̱ pe̱ bata koka, o me̱nde̱ be̱ne̱ mikekisan mipe̱pe̱. Satan a me̱nde̱ keka bo̱bise̱ ndolo o be̱nedino̱ Yehova ná o si bolea pe̱ mo̱. (Efe. 4:14) O s’ese̱le̱ ná nik’e bolane̱. Nje ye ná yongwane̱ wa o benga be̱ Yehova jemea, na londise̱ pe̱ kakane̱ o bolino̱ mo̱ e? Wangame̱n benga ńaka, ná o timbe kriste̱n ńou. (Bon. 6:1) Nde, ne̱ni weno̱ ná o bola nika e? Nika nde di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa.

3. Nje kriste̱n ye̱se̱ yangame̱nno̱ benga bola ombusa dubise̱ e?

³ Ombusa dubise̱, biso̱ be̱se̱ jangame̱n bupe̱ malea mena ńamuloloma Paulo a bolino̱ kriste̱n a Efeso. Ome̱le̱ babo̱ ná ba timbe kriste̱n i “koki.” (Efe. 4:13) A ta pe̱ nde a pula langwea babo̱ ná “benga ńaka.” Je ná  di so̱ṅtane̱ nje Paulo a pulino̱ kwala yete̱na di kobisane̱ bońaki o mbad’a mudī na bońaki ba muna. Bayedi ba mabwane̱ mun’abu ńe o we̱ yabe̱ muńe̱nge̱ jita, e pe̱ babo̱ tiki. Nde a si me̱nde̱ be̱ muna o longe̱ le̱se̱. Na ponda, angame̱n jese̱le̱ “mambo ma mūtu.” (1 Kor. 13:11) Nika pe̱ nde yeno̱ na kriste̱n. Ombusa dubise̱, jangame̱n benga ńaka. Jombwe mambo mō̱ me ná mongwane̱ biso̱ o bola nika.

4. Njik’ede̱mo ye ná yongwane̱ wa o ńaka o mbad’a mudī e? Bola beteledi. (Filipi 1:9)

⁴ Bola ná ndolo o be̱nedino̱ Yehova e ńake. Ye mbale̱ ná o to̱ndi Yehova jita. Nde ni ndolo ńe ná e bata be̱ ngińa. Ne̱ni e? Ńamuloloma Paulo a kwaledi mbadi po̱ o Filipi 1:9. (Langa.) Paulo a kane̱ ná ndol’a kriste̱n a Filipi “e benge kola.” Ndol’asu ńe so̱ ná e bata ńaka. Je ná di bola nika ke̱ di be̱n ‘dibie̱ na so̱ṅtane̱ la mambo me̱se̱.’ Di bati te̱ bia Yehova, di mabata to̱ndo̱ mo̱, bede̱mo bao, na mbad’ao ńa bola mambo. Di mabata be̱ne̱ ńo̱ngi o bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱, di banga pe̱ bola nje e me̱nde̱ bwese̱ mo̱ ndutu. Di me̱nde̱ bola me̱se̱ o so̱ṅtane̱ nje ye jemea lao, na ne̱ni we̱le̱ mo̱ o ebolo.

5-6. Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná ndolo di be̱nedino̱ Yehova e ńake e? Bola beteledi.

⁵ Je ná di bola ná ndolo di be̱nedino̱ Yehova e ńake ke̱ di bati bia Mun’ao, mo̱ ńena ńembilane̱ bede̱mo ba Sango na te̱ite̱i. (Bon. 1:3) Mbad’a bwam po̱ ńa bia Yesu ńe nde ná jokwe kalat’a myango ma bwam ine̱i i malangwe̱ myango na dikalo lao. Yete̱na o si bedi be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ o langa Bibe̱l, mo̱ we ná o botea bola nika tatan e? O bolanga bo̱ngo̱ ba myango ma Yesu, maka bede̱mo̱ bao. A ta ńai ba masiseano̱ be̱be̱ na bo̱bise̱ la ńolo, a bambe̱ na bana basadi na ndolo ńe̱se̱. (Marko 10:13-16) Bokwedi bao ba ta ba to̱ndo̱ be̱ na mo̱, ba si ta pe̱ ba bwa bo̱ngo̱ o bola mo̱ jo̱nge̱le̱ labu. (Mat. 16:22) Yesu embilane̱ nde Sango ao ńe o mo̱ń. Yehova pe̱ e ńai ba masiseano̱ be̱be̱ na bo̱bise̱ la ńolo. Je ná di teleye̱ mo̱ mulema mwasu mwe̱se̱ ke̱ di makane̱ mo̱. Je mbaki ná a si me̱nde̱ kaise̱ biso̱. A to̱ndi biso̱; a mombwea pe̱ biso̱.​—1 Pet. 5:7.

⁶ Yesu a ta a bwea bato ndedi. Ńamuloloma Mateo a tili ná: “Niponda e̱nno̱ mamuti, na mo̱ a bwea mo̱ ndedi, ebanja ba ta ba takatakane̱, ba comea ka mido̱ngi mi si be̱n mutatedi.” (Mat. 9:36) Nje Yehova pe̱ a mabolano̱ e? Yesu a kwali ná: ‘E titi jemea la Tete̱ ńe o mo̱ń ná to̱ mō̱ ńa ban basadi a pimbeye.’ (Mat. 18:14) Nik’e matapa mulema jita. Di bati te̱ bia Yesu, ndolo di be̱nedino̱ Yehova pe̱ e mabata nde ńaka.

7. Ne̱ni mundenge na kriste̱n you mweno̱ ná mongwane̱ wa e?

⁷ We pe̱ ná o bola ná ndolo o be̱nedino̱ Yehova e ńake, na be̱ pe̱ kriste̱n ńou ke̱ o bati bia bonasango na bonańango bou ba mwemba mo̱ngo̱. Maka ne̱ni beno̱ bonam. Ba si mombwe̱ bedomsedi ba no̱ngino̱ ba bolea Yehova. Baise̱ babo̱ ná ba langweye wa mambo mō̱ ma longe̱ labu ba kusino̱ o ebol’a Yehova. Baise̱ babo̱ malea ke̱ o be̱n bedomsedi ba mweńa wangame̱nno̱ no̱ngo̱. O si dimbea ná “Babole̱ malea biti te̱, [bedomsedi be] matongwa.”​—Min. 11:14.

8. Nje weno̱ ná o bola yete̱na o be̱n penda jombwea belēdi ba Bibe̱l bō̱ e?

⁸ Buka penda ye wa o mulema. Ka nje te̱ je̱nno̱ o dongo di  londe̱ 2, Satan a  me̱nde̱ keka bola ná o si ńaka o mbad’a mudī. Mbadi po̱ eno̱ ná a bola nika, ńe nde tute̱le̱ wa o be̱ne̱ penda jombwea belēdi ba Bibe̱l bō̱. Pomane̱ to̱ jindea, o me̱nde̱ jokwa belēdi be makwale̱ ná moto a wu nde na ńama, belēdi be si mabole̱ Loba edube. Yen ebe o si ta o be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ to̱ diwo̱ jombwea be belēdi ponda o tano̱ o dia o salo, nde tatan o makokano̱, pondapo̱ we o jokwa mo̱ o esukulu. Nje balēdi bo̱ngo̱ ba makwalano̱ jombwea belēdi ná moto a wu nde na ńama ye ná ye̱ne̱ne̱ biana e te̱nge̱n, na ná ye pe̱ mbale̱. Nde, yen ebe ba si no̱ngi ponda to̱ buńa o jombwea mambo ma malee̱ ná Muwekedi e. O̱nge̱le̱ bete̱sedi be maso̱be̱ o Minia 18:17 be makwale̱ ná : “Muse̱le̱ o ’boko a maka bwam, nde nune̱ a po̱i te̱, ndenge̱ bwambo bo matelame̱.” O mulopo so̱ ná o kase nje o masengano̱ o esukulu esibe̱ wa dutea, no̱ngo̱ ponda o jokwa mbale̱ i maso̱be̱ o Eyal’a Loba. Po̱ngo̱ muwaso o kalat’asu. Kwala na bonasango na bonańango bena ba ta ba dube̱ be belēdi kwaṅ. Baise̱ babo̱ nje e boli babo̱ mbaki ná di be̱n Muwekedi nu to̱ndi biso̱. Makwalisane̱ ka man me ná mongwane̱ wa o soke̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o mambo ma malee̱ ná Muwekedi e.

9. Nje myango ma Melissa mi mokwe̱le̱no̱ wa e?

⁹ Munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Melissa a busane̱ tombwane̱ dinde̱ne̱ ombusa mo̱ po̱ngo̱ muwaso jombwea nje e malee̱ ná mambo ma wekabe̱. * Mo̱ ná: “Mbadi ba matele̱ye̱no̱ belēdi ná moto a wu nde na ńama o esukulu e me̱ne̱ne̱ mbale̱ jita. O bebotedi, na si ta na pula po̱ngo̱ muwaso ońolana na ta na bwa bo̱ngo̱ ná nje na wusano̱ so̱ e me̱nde̱ lee̱ ná be belēdi be te̱nge̱n. Nde na dutedi ná Yehova a si mapula ná di boleye mo̱ esibe̱ bolane̱ dutea lasu. Na botedi so̱ o po̱ngo̱ muwaso. Na langi kalati Y’a-t-il un Createur qui se soucie de vous? na kalati isadi La vie a-elle été créée? na Cinq questions à se poser sur l’origine de la vie. Bola la nika longwane̱ mba jita. E ta e pula ná na bole nika be̱ibe̱i.”

10-11. Nje ye ná yongwane̱ wa o benga be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ me ko̱nji e? (1 Tesalonika 4:3, 4)

¹⁰ O si be̱ne̱ bedangwedi ba bobe. O pond’eso̱mbe̱,  ńo̱ng’a lata na mome to̱ na muto ńe ná e be̱ ngińa jita, pond’a iwo̱ pe̱ bato bape̱pe̱ be ná ba tute̱le̱ wa o wite̱ musonje. Satan mo̱ a mapula nde ná o londise̱ ńo̱ng’ango̱. Nje ye ná yongwane̱ wa o benga be̱ ko̱nji e? (Langa 1 Tesalonika 4:3, 4.) Teleye̱ Yehova besengedi bo̱ngo̱ o muka. Langwea mo̱ ná te̱ite̱i ne̱ni o masengano̱ o mulema, baise̱ pe̱ mo̱ ngińa. (Mat. 6:13) O si dimbea ná Yehova a mapula nde jongwane̱ wa, seto̱ o kaise̱ wa. (Mye. 103:13, 14) We pe̱ ná o wasa jongwane̱ o Bibe̱l. Melissa, di kwaledino̱ omo̱ń, anane̱ mo̱nge̱le̱ ma titi ko̱nji. Mo̱ ná: “Bolanga ba Bibe̱l ba buńa te̱ bo boli ná na si bo̱bo̱. Nika ńongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ ná ne nde muboled’a Yehova, na ná na be̱n pe̱ ńo̱ng’ao o longe̱ lam.​—Mye. 119:9.

¹¹ O si wasa buka mitakisan mo̱ngo̱ na wame̱ne̱. Langwea mo̱ bayedi bo̱ngo̱. Ye mbale̱ ná e titi bu o kwalea i ńai mambo, nde ye mweńa o bola nika. Melissa mo̱ ná: “Na kane̱ ná na be̱ne̱ ngiń’a mulema, nde na langwea pe̱ sango am nje e matakise̱ mba. Ombusa nika, na sengi bwam. Na bi ná na bwese̱ Yehova muńe̱nge̱.”

12. Ne̱ni we̱no̱ ná o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e?

¹² Ese̱le̱ ná bete̱sedi ba Bibe̱l be die̱le̱ wa. Na ponda, o me̱nde̱ be̱ne̱ epolo o no̱ngo̱ bedomsedi na wame̱ne̱. Nde o dia o be̱n mambo mena wangame̱nno̱ jokwa. Nje ye ná yongwane̱ wa ná o si bola lambo le ná di ńamse̱ mulatako mo̱ngo̱ na Yehova e? (Min. 22:3) Munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Kari a tele̱ye̱ nje yongwane̱ mo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. A so̱ṅtane̱ ná kriste̱n nou e si be̱n ńo̱ngi ná ba bole mo̱ mbenda ońola bete̱medi be̱se̱. Mo̱ ná: “Na ta nde nangame̱n so̱ṅtane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l, seto̱ mambenda buka te̱.” We te̱ langa Bibe̱l, baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Nje yen epas’a Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ mba jombwea jo̱nge̱le̱ la Yehova e? Mo̱ bete̱sedi be oten be ná bongwane̱ mba o bola nje ye bwam e? Yete̱na e, njika tombwane̱ na me̱nde̱no̱ busane̱ ke̱ na we̱le̱ mo̱ o ebolo e? (Mye. 19:8; Yes. 48:17, 18) Bolanga ba Bibe̱l na dutea ba me̱nde̱ bola ná e be̱ wa lambo di bo̱bi o no̱ngo̱ bedomsedi be mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱. Nika weno̱ ńaka, o me̱nde̱ je̱ne̱ ná o si be̱n ńo̱ng’a mbenda o bete̱medi te̱ ońolana we o so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova.

13. Njika ngińa mako̱m ma bwam meno̱ ná ma be̱ne̱ omo̱ń ango̱ e? (Minia 13:20)

¹³ Po̱so̱ ba bena ba to̱ndi Yehova ka mako̱m. Ka nje te̱ e kwalabe̱no̱ o dongo 7, ba bena o mapo̱so̱no̱ ka mako̱m be ná bongwane̱ wa o be̱ kriste̱n ńou. (Langa Minia 13:20.) Munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Sara a ta a nibo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ mao. Nde lambo diwo̱ di boli ná a be̱ pe̱te̱ muńe̱nge̱. Mo̱ ná: “Na so̱i mako̱m ma bwam o ponda ni te̱nge̱n. Na botedi o boṅsane̱ Njongo a Betatedi na eso̱mb’a munańango mō̱ woki te̱. Diko̱m dipe̱pe̱ longwane̱ mba o botea jalabe̱ o ndongame̱n. Jongwane̱ lena ma mako̱m ma wanedino̱ mba di boli ná na boteye o no̱ngo̱ jokwa lam la mbame̱ne̱ na muka iwiye̱. Mulatako mam na Yehova mu botedi o be̱ ngińa, na mba na be̱ pe̱te̱ muńe̱nge̱.”

14. Nje Julien a bolino̱ ná a be̱ne̱ mako̱m ma bwam e?

¹⁴ Nje weno̱ ná o bola ná o be̱ne̱ mako̱m ma me̱nde̱ tute̱le̱ wa o be̱ mot’a  bwam e? Mutudu mō̱ nu mabelabe̱ ná Julien a kwali ná: “Ke̱ ne eso̱mbe̱, na so̱i mako̱m ma bwam o ebol’a dikalo. Ma mako̱m mena ma ta ko̱di mongwane̱ pe̱ mba o bwane̱ dikalo muńe̱nge̱. Na botedi so̱ te̱se̱ ebol’a pond’a mususu ka lambo la po̱le̱. Na so̱ṅtane̱ pe̱ ná mako̱m mam ma si ta magame̱n be̱ buka te̱ ba bena be ńo̱ṅo̱n am o nje e mombweye̱ mimbu ma yabe̱. Ombusa ponda, na kusi pe̱ mako̱m o Bete̱l, owe̱ni neno̱ bolea. Eyembilan abu yongwane̱ mba o po̱so̱ longe̱le̱ la ńolo na dibie̱, nik’e bola pe̱ ná na bate sisea be̱be̱ na Yehova.

15. Njika jome̱le̱ Paulo a bolino̱ Timoteo jombwea mindenge e? (2 Timoteo 2:20-22)

¹⁵ Nje wangame̱nno̱ bola yete̱na o maki ná moto mō̱ o mwemba a titi mundenge ma bwam e? Paulo a ta a bia ná bato bō̱ o mwemba ma kriste̱n ma ebwea mbu yaboso ba si ta ba be̱ne̱ dutea to̱ bedangwedi ba bwam, ońola nika nde ome̱le̱no̱ Timoteo ná a je etum na babo̱. (Langa 2 Timoteo 2:20-22.) Mulatako masu na Yehova, Sango asu ńe o mo̱ń mwe tiki jita, di s’ese̱le̱ so̱ ná to̱ moto a ńamse̱ mo̱, ebanja mu no̱ngo̱ne̱ biso̱ ponda na miwe̱n minde̱ne̱.​—Mye. 26:4.

16. Njika mambo ma po̱le̱ wangame̱nno̱ te̱se̱ye̱ wame̱ne̱ e?

¹⁶ Te̱se̱ mambo ma po̱le̱ mena ma me̱nde̱ waneye̱ wa tombwane̱. Te̱se̱ mambo ma po̱le̱ mena ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o bata joa o mbad’a mudī. (Efe. 3:16) K’eyembilan, we ná o domse̱ ná o mabata tombise̱ ponda o jokwa lo̱ngo̱ la wame̱ne̱ na o bolanga bo̱ngo̱ ba Bibe̱l. (Mye. 1:2, 3) To̱so̱ we ná o bata be̱ne̱ ponda o makane̱no̱, na po̱ngulane̱ pe̱ mika mo̱ngo̱. Yen ebe wangame̱n bata jombwea longe̱le̱ la ńolo o mapo̱so̱no̱ na mbadi o mabolaneno̱ pond’ango̱. (Efe. 5:15, 16) Yehova a me̱ne̱ te̱ miwe̱n o mapo̱ngo̱no̱ o bata ńaka, nik’e mabwese̱ mo̱ muńe̱nge̱.

17. Ne̱ni jongwane̱ la bato di mabolano̱ ná o be̱ bonam e?

¹⁷ O mabata be̱ kriste̱n ńou ke̱ o mongwane̱  bato bape̱pe̱. Yesu a kwali ná: “Bola le bonam buka kusa.” (Bebolo 20:35) O me̱nde̱ bata be̱ bonam yete̱na o bolane̱ pond’ango̱ na ngiń’ango̱ ń’eso̱mbe̱ o jongwane̱ bane̱. K’eyembilan, we ná o te̱se̱ ná o mongwane̱ ba bena ba mákokwe̱ mimbu na be eboki bena be o mwemba mo̱ngo̱. Yen ebe we ná wongwane̱ babo̱ o wala janda mambo to̱ o jokwa bolane̱ belongisan ka telefon na tafe̱l. We te̱ munansango, we ná o te̱se̱ ná o mabe̱ muboledi o mwemba ná o bate jongwane̱ bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱. (Fil. 2:4) O malee̱le̱ pe̱ ba bena ba titi o mwemba ndolo ke̱ o malangwea babo̱ myango ma bwam ma Janea. (Mat. 9:36, 37) Nika ńe pe̱ te̱ ná e we̱le̱ bolane̱, te̱se̱ ná o mabolea Yehova o ebol’a pond’a mususu.

18. Ne̱ni be̱ o ebol’a pond’a mususu e mongwane̱no̱ wa o be̱ kriste̱n ńou e?

¹⁸ Ebol’a pond’a mususu ye ná e bola ná o bate sisea be̱be̱ ná Yehova. Bolea ka paonia le ná di bola wa epolo o jukea o Esukul’a bate̱ dikalo la Janea. We pe̱ ná o bolea o Bete̱l to̱ o ebol’a longa la mandabo ma bebokedi. Eso̱mb’a munańango ewo̱ ńe paonia nu mabelabe̱ ná Kaitlyn mo̱ ná: “Tombise̱ la ponda o dikalo na bonansango na bonańango bou nde longwane̱ mba tobotobo o ńaka ombusa dubise̱ lam. Eyembilan abu e tute̱le̱ mba o bata jokwa Bibe̱l, na po̱ngulane̱ mbad’am ńa jokwe̱le̱ bato.”

19. Njika minam o me̱nde̱no̱ kusa ke̱ o bengi ńaka o mbad’a mudī e?

¹⁹ O me̱nde̱ kusa minam jita ke̱ o bengi ńaka o mbad’a mudī. O si me̱nde̱ ńamse̱ longe̱ lo̱ngo̱ o bupe̱ mambo mena ma si be̱n muse̱ṅ. (1 Yohane 2:17) O si me̱nde̱ jombwe̱ ná o no̱ngi bedomsedi ba bobe. O diwengisan, o me̱nde̱ tongwe̱le̱ o be̱ pe̱ bonam na mbale̱. (1 Yohane 2:17) Eyembilan ango̱ e me̱nde̱ jembe̱ bonasango na bonańango, beso̱mbe̱ na ba bena ba mákokwe̱ mimbu. (1 Tim. 4:12) Di buki me̱se̱, o me̱nde̱ be̱ne̱ musango na muńe̱nge̱ bena bolea la Yehova na be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na mo̱ ba mawanano̱.​—Min. 23:15, 16.