1-2. (a) Ońola nje bokwe̱ Bibe̱l bō̱ ba mabwano̱ bo̱ngo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi o bolea Yehova e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

 MO̱ O ta o be̱ne̱ mambo ma takise̱ wa ná o timbe Mboṅ a Yehova e? Yen ebe o ta o bwa bo̱ngo̱ ná bato ba mabole̱ ebolo na wa, mako̱m mo̱ngo̱ to̱ mbia mo̱ngo̱ ba me̱nde̱ te̱nge̱ne̱ wa. Ponda po̱, o ta nde we̱ne̱ ná o si me̱nde̱ we̱le̱ die̱le̱ longe̱ lo̱ngo̱ bupisane̱ bete̱sedi ba Loba. Yete̱na o ta o ni ńai a bete̱medi, we so̱ ná o so̱ṅtane̱ ońola nje yeno̱ ná e be̱ bokwe̱ Bibe̱l bō̱ ndutu o no̱ngo̱ bedomsedi o bolea Yehova.

² Yesu a ta a bia ná yi ńai a mambo ye ná yeka moto o bolea Loba. (Mat. 13:20-22) Nde a s’embe̱ o jongwane̱ ba bena ba ta ba bwa bo̱ngo̱ o bupe̱ mo̱. O diwengisan, a lee̱ nde bokwedi bao ne̱ni jongwane̱ yi ńai a bato o (1) bia jemba mambo ma meke̱ babo̱ o bolea Yehova, (2) jouse̱ ndolo ba be̱nedino̱ Yehova, (3) we̱le̱ Yehova o epol’a boso o longe̱ labu, na (4) buka mitakisan mabu. Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ nje Yesu a langwedino̱ bokwedi bao o ebolo, ke̱ di mabolane̱ kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! o jongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l o no̱ngo̱ bedomsedi o bolea Yehova e?

ONGWANE̱ MOKWE̱ BIBE̱L O BIA JEMBA MAMBO MA MEKE̱ MO̱ O BOLEA YEHOVA

3. Yen ebe bje yeki Nikodemo o timba mokwed’a Yesu e?

³ Nikodemo, mwanedi nunde̱ne̱ mō̱ ńa Bonayuda, a ta a be̱ne̱ lambo di meke̱ mo̱ o be̱ mokwed’a Yesu. Myo̱di mutoba buka te̱ ombusa Yesu botea ebol’ao ya dikalo, Nikodemo embi ná Yesu a lomabe̱ nde na Loba. (Yohane 3:1, 2) Nde, Nikodemo a po̱si nde o kwalisane̱ Yesu o diwuta ońola “bo̱ngo̱ ba tano̱ ba bwa Bonayuda.” (Yohane 7:13; 12:42)  Yen ebe o̱nge̱le̱ ná a me̱nde̱ bo̱lo̱ne̱ jita yete̱na a timbi mokwed’a Yesu. a

4. Ne̱ni Yesu ongwane̱no̱ Nikodemo o so̱ṅtane̱ nje Loba a tano̱ engane̱ mo̱ e?

⁴ Nikodemo a ta a bia mbenda bwam, nde e ta e pula ná bongwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ nje Yehova a mengane̱no̱ mo̱. Ne̱ni Yesu ongwane̱no̱ mo̱ e? Yesu a ta a le̱le̱me̱ o tombise̱ pond’ao o kwala na Nikodemo to̱ e be̱ nde bulu. Yesu a langwedi pe̱ Nikodemo na bwē nje a tano̱ angame̱n bola na a timbe mokwedi; a ta angame̱n jate̱le̱ ese̱le̱ myobe mao, a dubisabe̱ o madiba, a lee̱le̱ pe̱ ná a dube̱ mun’a Loba.—Yohane 3:5, 14-21.

5. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o bia jemba nje e meke̱ mo̱ o bolea Yehova e?

⁵ To̱ e be̱ nde ná mokwe̱ Bibe̱l a bi Bibe̱l bwam, ye ná e pula mo̱ jongwane̱ o bia jemba nje e meke̱ mo̱ o bolea Yehova. Ebolo e mano̱ngo̱ne̱ mo̱ ponda jita to̱ mbia mu mate̱nge̱ne̱ mo̱ be ná ba bola ná a si po̱le̱ mambo a te̱se̱no̱ o bola ońola Loba. Be̱ne̱ so̱ ponda ońola moto nu mokwe̱ Bibe̱l na wa. We ná o bele̱ mo̱ o ńo̱ son a lambo to̱ walane̱ o miyenga. O yi ńai a bete̱medi, e ná a bata langwea wa mambo ma longe̱ lao, nika ńongwane̱ wa o bia mitakisan a be̱nno̱. Ongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o je̱ne̱ ne̱ni eno̱ ná a po̱ngo̱ mawengisan, seto̱ o do̱lisane̱ wa, nde o lee̱ ná a to̱ndi Yehova.

6. Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o be̱ne̱ ngiń’a mulema o no̱ngo̱ bedomsedi o bolea Yehova e? (1 Korinto 16:13)

⁶ Mokwe̱ Bibe̱l e te̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ o die̱le̱ longe̱ lao bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l, a mabe̱ne̱ ngiń’a mulema o we̱le̱ nje eno̱ jokwa o ebolo. (Langa 1 Korinto 16:13, nwt-F.) Ebol’ango̱ ye ná e be̱ bowan na ya mulēd’esukulu. Wo̱nge̱le̱ te̱ mińa o tano̱ o yenga o esukulu, njika pat’a mulēdi o tano̱ o to̱ndo̱ buka ye̱se̱ e? Ye̱ke̱i te̱ mulēdi nu mano̱nge̱ ponda o lee̱ wa ne̱ni bola lambo, ongwane̱ pe̱ wa o be̱ mbaki ná we ná o bola mo̱. Mulemlem pe̱, mudie̱le̱ jokwa la Bibe̱l ńa bwam a si malee̱ nje Loba a mabaise̱no̱ ná di bole buka te̱, nde a mongwane̱ pe̱ mokwe̱ Bibe̱l o be̱ mbaki ná na jongwane̱ la Yehova e ná a wana mawengisan o longe̱ lao. Ne̱ni weno̱ ná o be̱ ni ńai a mulēdi e?

ONGWANE̱ MOKWE̱ BIBE̱L O JOUSE̱ NDOLO A BE̱NEDINO̱ YEHOVA

7. Ne̱ni Yesu ongwane̱no̱ basengedi bao o bata to̱ndo̱ Yehova e?

⁷ Yesu a ta a bia ná ndolo ońola Loba e me̱nde̱ tute̱le bokwedi bao o we̱le̱ nje bokono̱ o ebolo. A ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ le̱e mambo mena ma me̱nde̱ jongwane̱ bokwedi bao o bata to̱ndo̱ Sango abu ńe omo̱ń. K’eyembilan, a lee̱ ná Yehova e nde ka moto nu mabole̱ bana bao mambo ma bwam. (Mat. 7:9-11) Ye ná e be̱ ná basengedi ba Yesu bō̱ ba si ta ba mábe̱ne̱ ni ńai a sango ńe ndolo. Dutea te̱ ne̱ni ba sengino̱ ponda Yesu a langono̱ munia ma sango a muna ńe ndedi, ńena nu kasi mun’ao nu timbi ombusa mo̱ bola mambo ma bobe jita. Ba we̱li je̱ne̱ nded’a Yehova ońola bana bao be o wase.—Lukas 15:20-24.

8. Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o bata to̱ndo̱ Yehova e?

⁸ Wa pe̱ we ná wongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o bata to̱ndo̱ Yehova ke̱ o mako̱lo̱ngo̱ne̱ kwalea ońola bede̱mo ba Loba o belēdi bo̱ngo̱. Ponda te̱ lo mokwano̱, ongwane̱ mo̱ o we̱le̱ mulatako oteten a nje eno̱ jokwa na ndol’a Yehova. K’eyembilan, le  te̱ kwalea ońola diko̱ti, bola ná a so̱ṅtane̱ ná Loba a boli nde diko̱ti ońolana a to̱ndi mo̱ tobotobo. (Rom. 5:8; 1 Yohane 4:10) Mokwe̱ Bibe̱l a dutedi te̱ ońola ndolo Yehova a be̱nedino̱ mo̱ tobotobo, nika ńena e tute̱le̱ mo̱ o bata to̱ndo̱ Yehova.—Gal. 2:20.

9. Nje yongwane̱ Michael o po̱ngo̱ mawengisan o longe̱ lao e?

⁹ Jombweye myango ma Michael, ńe o Indonesia. Oko mbale̱ ke̱ e muna nde a si dubisabe̱. A po̱ino̱ 18 la mbu, na mo̱ ala bola ebol’a mudane̱ kamion o ekombo epe̱pe̱. Ombusa ponda a timbi o Indonesia o ba muto, nde a dia mo̱ na mun’abu ala pe̱te̱ bol’ebolo o ekombo epe̱pe̱. O mulemlem ma ponda, munj’ao na mun’ao ńa muto ba botedi jokwa Bibe̱l ba we̱le̱ pe̱ nje bokono̱ o ebolo. Ombusa kwded’a ńango ao, na Michael a no̱ngo bedomsedi o timba omboa o bongwa sango ao, emea pe̱ jokwa la Bibe̱l. Jokwa la dongo “Ala o njiba” o jokwa di londe̱ 27 la kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! di tapi Michael jita. A dutedino̱ ońola ndutu Yehova a bono̱ o je̱ne̱ mun’ao a mataka, Michael a kom nde miso̱di. A timbise̱le̱ masoma jita ońola diko̱ti, nik’e tute̱le̱ mo̱ o tukwa longe̱ lao a dubisabe̱ pe̱.

ONGWANE̱ MOKWE̱ BIBE̱L O WE̱LE̱ YEHOVA O EPOL’A BOSO O LONGE̱ LAO

10. Nje yongwane̱ bokwedi ba Yesu baboso o we̱le̱ ebol’a dikalo o epol’a boso e? (Lukas 5:5-11) (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁰ Bokweki ba Yesu baboso ba pomane̱ jemba ná mo̱ nde e Mesia, nde e ta e pula babo̱ jongwane̱ ná ba we̱le̱ ebol’a dikalo o epol’a boso. Petro na Andrea ba ta ba mábe̱ bokwedi obiana Yesu a mabele̱ babo̱ o bupe̱ mo̱ o pond’a mususu. (Mat. 4:18, 19) Ba ta ba be̱ne̱ ebol’a musombo e madangwe̱ bwam, e me̱ne̱ne̱ biana ba ta mwemba na Yakobo na Yohane. (Marko 1:16-20) Ponda Petro na Andrea ‘bese̱le̱no̱ bepese̱’ babu, ba ta te̱ nde ba we̱le̱ sombwea mbia mabu ke̱ ba mabupe̱  Yesu. Nje e tute̱le̱ babo̱ o we̱le̱ ebol’a dikalo o epol’a boso e? Myango me o kalat’a Lukas mi malee̱ biso̱ ná Yesu a po̱ngi betaṅsedi bena be bati bole̱ babo̱ mbaki ná Yehova a dongame̱n o jombwea babo̱.—Langa Lukas 5:5-11.

11. Ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ myango masu o jouse̱ dube̱ la mokwe̱ Bibe̱l e?

¹¹ Di titi ná di po̱ngo̱ betańsedi ka Yesu, nde je ńa di langwa ne̱ni Yehova a masue̱le̱no̱ ba bena ba mawe̱le̱ mo̱ o epol’a boso o longe̱ labu. K’eyembilan, o mo̱nge̱le̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ wa ponda o botedino̱ jukea ndongame̱n e? Yen ebe e ta e pula ná o langweye so̱ngo̱ ń’ebolo ońola nje o titino̱ pe̱ ná o bol’ebolo ombusa haw’ebolo buńa o be̱nno̱ ndongame̱n. Niponda weno̱ langwea mokwe̱ Bibe̱l myango mo̱ngo̱, teleye̱ mo̱ ná dube̱ lo̱ngo̱ di bati be̱ ngińa ponda we̱nno̱ ne̱ni Yehova a sue̱le̱no̱ bedomsedi o no̱ngino̱ o we̱le̱ ebol’ao o epol’a boso.

12. (a) Ońola nje jangame̱nno̱ bele̱ ńai a bonasango na bonańango jita o jukeya o jokwa lasu e? (b) Nje epe̱pe̱ weno̱ ná o bolane̱ o jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o we̱le̱ Yehova o epol’a boso e? Bola eyembilan.

¹² Mokwe̱ Bibe̱l na wa e pe̱ ná a tombwane̱ o senga ne̱ni Kriste̱n ipe̱pe̱ i we̱le̱no̱ ebol’a Yehova o epol’a boso. Ońola nika bola ná ńai a bonasango na bonańango jita bukeye o jokwa lańu. Baise̱ babo̱ ná ba langwe ne̱ni ba po̱ino̱ o mbale̱ na nje ba bolino̱ ná ebol’a Yehova nde e be̱ o epol’a boso o longe̱ labu. O mbata nika, no̱ngo̱ ponda o jombwa sinima ye o “Ala o njiba” to̱ o “Bata wasa” o kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! mwemba na mokwe̱ Bibe̱l. K’eyembilan, le te̱ o jokwa 37, lombwa pe̱ sinima Yehova a me̱nde̱ londise̱ ńo̱ng’asu, kika bete̱sedi be o ni sinima bena be ná bongwane̱ mo̱ o we̱le̱ Yehova o epol’a boso.

ONGWANE̱ MOKWE̱ BIBE̱L O BUKA MITAKISAN

13. Ne̱ni Yesu a boṅsane̱no̱ bokwedi bao ońola mitakisan e?

¹³ Yesu a ta a be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la langwea bokwedi bao ná ba me̱nde̱ takisabe̱ na bape̱pe̱, name̱ne̱ pe̱ na belongi babu ba mbia. (Mat. 5:11; 10:22, 36) Ponda to̱ ininga obiana ebol’a Yesu e mapo̱ o su, ome̱le̱ bokwedi bao ná ye ná e po̱ ná ba bwabe̱ ońola njo̱m a dube̱ labu. (Mat. 24:9; Yohane 15:20; 16:2) A yikiye̱ babo̱ ná ba no̱nge jangame̱ye̱ o ebol’abu ya dikalo. A bola pe̱ babo̱ malea ná ba si te̱nge̱ne̱ basingedi babu, ba be̱ pe̱ jangwa ná ba benge te̱ dikalo.

14. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o boṅsane̱ ońola mitakisan e? (2 Timoteo 3:12)

¹⁴ Je ná jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o boṅsane̱ mo̱me̱ne̱ ná ba me̱nde̱ te̱nge̱ne̱ mo̱, ke̱ di teleye̱ mo̱ nje babole̱ ebolo na mo̱, mako̱m to̱ mbia beno̱ ná ba kwala to̱ bola. (Langa 2 Timoteo 3:12.) Babole̱ ebolo na mo̱ be ná ba yo̱ye̱ mo̱ ońola mbad’a peńa a madie̱le̱no̱ longe̱ lao. Bape̱pe̱, na mo̱me̱ne̱ belongi ba mbia mao, be ná be te̱nge̱ne̱ belēdi be se̱medi o Bibe̱l a dube̱no̱. Di pomane̱ te̱ boṅsane̱ bokwe̱ Bibe̱l ná ba me̱nde̱ te̱nge̱ne̱ babo̱, ba mabia nje kwala na bola ke̱ mi po̱i.

15. Nje ye ná yongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o lembe̱ mitakisan mi mawe̱ na mbia e?

¹⁵ Mbia ma mokwe̱ Bibe̱l mu mate̱nge̱ne̱ te̱ mo̱, ongwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ ońola nje ba titino̱ muńe̱nge̱. Be ná bo̱nge̱le̱ ná Mboṅ a Yehova i malee̱ nde mo̱ mambo ma titi mbale̱, to̱ ná ye nde bato ba bobe. Belongi ba mbia ba Yesu bō̱ pe̱ be si ta muńe̱nge̱ na nje a tano̱ a bola.  (Marko 3:21; Yohane 7:5) Lee̱ mokwe̱ Bibe̱l na wa ná a benge be̱ we̱lisane̱ a kwalisane̱ pe̱ belongi ba mbia mao na bape̱pe̱ na muyao.

16. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o langwea bape̱pe̱ na dibie̱ nje a dube̱no̱ e?

¹⁶ Belongi mbia ma mokwe̱ Bibe̱l be mapula te̱ bia nje eno̱ jokwa, ye bwam ná a si teleye̱ babo̱ mambo jita ngedi po̱. E si ya be̱ a wo̱lise̱ babo̱ na belēdi, o sukan ba banga senga nje a dube̱no̱. Ongwane̱ so̱ mokwe̱ Bibe̱l na wa o langwa nje a dube̱no̱ o mbadi eno̱ ná a timba o ekwali ngedi nipe̱pe̱. (Kol. 4:6) Yen ebe e pe̱ ná a langwea belongi ba mbia mao ná ba pe̱pe̱le̱ mulomba masu jw.org. Nik’e me̱nde̱ bola ná ba bate bia mambo jombwea Mboṅ a Yehova na babo̱me̱ne̱ o ponda ba do̱lisanno̱.

17. Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o jalabe̱ myuedi bato beno̱ ná ba baise̱ jombwea Mboṅ a Yehova e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁷ We ná o bolane̱ tema “Myuedi mi mabaisabe̱le̱ ponda ye̱se̱ jombwea Mboṅ a Yehova” o jw.org o jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o boṅsane̱ malabe̱ ma wam ma myuedi mena mbia to̱ mako̱m m’ebolo beno̱ ná ba baise̱. (2 Tim. 2:24, 25) O su la jokwa te̱, ombwea dongo “Bato ba makwala ná” o kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea!. Ome̱le̱ mokwe̱ Bibe̱l ná okwe ne̱ni bola bato jalabe̱ na byala ba mo̱me̱ne̱. We pe̱ ná wongwane̱ mo̱ o so̱ mbad’a bwam ńa teleye̱ nje a dube̱no̱. O no̱ngi te̱ ponda o boṅsane̱ mo̱ nika, a me̱nde̱ bia lingea dube̱ lao na mbaki ńe̱se̱.

18. Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o teleye̱ nje a dube̱no̱ o dikalo e? (Mateo 10:27)

¹⁸ Yesu ome̱le̱ bokwedi bao ná ba langwe myango ma bwam o mpoma. (Langa Mateo 10:27.) Mokwe̱ Bibe̱l a pomane̱ te̱ botea langwa myango ma bwam, a mapomane̱ pe̱ jokwa o bia lakisane̱ Yehova. Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ mo̱ o te̱se̱ nika ka lambo la bola e? Bobia ba dikalo la tobotobo bo bolabe̱ te̱ o mwemba, ongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o dutea ońola nje eno̱ ná a bola ná a be̱ mute̱ dikalo. Langwea mo̱ ońola nje e bo̱bino̱ o te̱ dikalo o ponda dikalo la tobotobo. E ná a tombwane̱ belongedi yete̱na a te̱se̱ te̱ o botea bola bekwali o ndongame̱n a teten a woki. A boli te̱ nika, a me̱nde̱ jokwa o teleye̱ nje a dube̱no̱ na mbaki ńe̱se̱.

LEE̱LE̱ MOKWE̱ BIBE̱L NÁ O LAKISANE̱ MO̱

19. Ne̱ni Yesu a lee̱no̱ ná a lakisane̱ bokwedi bao e, ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ mo̱ e?

¹⁹ Obiana Yesu a mala o mo̱ń, a langwedi bokwedi bao ná ba me̱nde̱ pe̱te̱ be̱  mwemba na mo̱. Ba si so̱ṅtane̱ ná Yesu a ta nde a kwalea jombwea wala labu o mo̱ń. Yesu ombwedi nde be̱ labu la jemea, seto̱ penda ni ta babo̱ o mulema. (Yohane 14:1-5, 8) A ta a bia ná e ta e pula babo̱ ponda o so̱ṅtane̱ mambo mō̱ ka dipita la be̱ longe̱ o mo̱ń. (Yohane 16:12) Biso̱ pe̱ je ná di lakisane̱ ná bokwe̱ Bibe̱l ba be̱n ńo̱ngi o do̱lisane̱ Yehova.

20. Ne̱ni munańango mō̱ ńe o Malawi a lee̱no̱ ná a lakisane̱ mokwe̱ Bibe̱l na mo̱ e?

²⁰ Di pite̱ ná mokwe̱ Bibe̱l na biso̱ a mapula bola nje e te̱nge̱n. K’eyembilan, Chifundo munańango mō̱ ńe o Malawi. A botedi jokwa Bibe̱l na kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! na eso̱mb’a muto ewo̱ nu ta o ebas’a katolik, nu belabe̱ ná Alinafe. O su la jokwa 14, Chifundo a baise̱ mokwe̱ Bibe̱l nje a mo̱nge̱le̱no̱ jombwea bolane̱ la bedinge̱dinge̱ ońola jowe̱. Nik’e lingise̱ Alinafe na mo̱ alabe̱ ná: “Nik’e mombwea nde mbame̱ne̱!” Chifundo a baise̱ so̱ mo̱me̱ne̱ ná nga di jokwa di me̱nde̱ nde jembe̱. Nde a bengi walane̱ jokwa la Alinafe oboso na we̱lisane̱, na dipita ná a me̱nde̱ so̱ṅtane̱ di to̱ti ombusa ponda. Myo̱di to̱ mininga ombusa ponda, Chifundo a baise̱ mo̱ myuedi me o jokwa 34 ná: “Njika tombwane̱ jokwa lo̱ngo̱ la Bibe̱l na bia la Loba la mbale̱ Yehova, ba wanedino̱ wa e?” Chifundo a lango ne̱ni Alinafe alabe̱no̱, mo̱ ná: “A to̱pedi ońola mato̱ti jita, diwo̱ la ma mena a kwalino̱ di ta nde ná Mboṅ a Yehova i si mabola mambo Bibe̱l e mabangano̱.” Ponda to̱ ininga ombusa nika, Alinafe embe̱ o bolane̱ bedinge̱dinge̱ nde a dubisabe̱ pe̱.

21. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o no̱ngo̱ bedomsedi o bolea Yehova e?

²¹ To̱ e be̱ nde ná Yehova nde e nu “nu mabole̱ bońaki,” biso̱ pe̱ di be̱n lasu dongo o bola, o jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l ná a ńake. (1 Ko. 3:7) Di si malee̱ mo̱ buka te̱ nje Loba a mapulano̱ ná a bole. Di mongwane̱ mo̱ o bata to̱ndo̱ Yehova. Di mongwane̱ pe̱ mo̱ o lee̱le̱ ndol’ao ońola Yehova tongwea ná we̱le̱ mo̱ o epol’a boso o longe̱ lao. Di lee̱ pe̱ mo̱ ne̱ni eno̱ ná a lakisane̱ Yehova ke̱ e o lembe̱ mitakisan. Di lee̱le̱ te̱ ná di lakisane̱ mo̱, di mouse̱ mbaki a be̱nno̱ ná mo̱ pe̱ e ná a die̱le̱ longe̱ lao bupisane̱ bete̱sedi ba Yehova, a no̱ngo̱ pe̱ bedomsedi o bolea Yehova.