1. Njika mambo ma yo̱ki bwesane̱ bo̱ngo̱ e?

 JOMBWEYE te̱ nje baboledi ba Yehova bō̱ ba kusino̱. Nestor na munj’ao Maria ba ta ba pula bolea owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱. * E ta so̱ e pula ná ba wamse̱ longe̱ labu ná ba we̱le̱ bola nika. Nde ba ta ba bwa bo̱ngo̱ ná ba si me̱nde̱ be̱ bonam yete̱na ba si be̱n mo̱ni jita. Ponda Biniam a timbino̱ Mboṅ a Yehova o ekombo ewo̱ owe̱ni ebol’asu yeno̱ owas’a mwekan, a so̱ṅtane̱ ná kana āno̱ muboled’a Loba a me̱nde̱ kusa mitakisan. Nik’e ta so̱ e bwese̱ mo̱ bo̱ngo̱. Nde a ta a bwa bo̱ngo̱ tobotobo na nje mbia mao mu wusano̱ bolane̱ mo̱ ońolana a tuko ebasi. Ba so̱ne̱ Valérie kanse̱r ńa ngińa, e ta pe̱ mo̱ ndutu jita o so̱ dokita di madome̱ mo̱ esibe̱ bolane̱ maya. A bo so̱ bo̱ngo̱ ná e ná a wo̱.

2. Ońola nje jangame̱nno̱ we̱ ná ngińa ná di buke bo̱ngo̱ basu e ?

² Mo̱ wa pe̱ o ta o mábwa ni ńai a bo̱ngo̱ e? Nika e mapoye̱ jita lasu. Di soko te̱ o buka bo̱ngo̱ basu, di me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi be ná be ńamse̱ mulatako masu na Yehova. Nika nde Satan a mapulano̱. A me̱nde̱ keka bolane̱ bo̱ngo̱ basu o tute̱le̱ biso̱ ná di bule mbend’a Yehova name̱ne̱ pe̱ na byanedi ba te̱ dikalo la myango ma bwam. (Bbī. 12:17) Satan e bobe, njo na ngińa. Nde we ná o tata wame̱ne̱ na mo̱. Ne̱ni e?

3. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o buka bo̱ngo̱ basu e?

³ Je te̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi biso̱, na ná a me̱nde̱ sue̱le̱ biso̱ ponda ye̱se̱, di si me̱nde̱ bwa Satan bo̱ngo̱.  (Mye. 118:6) K’eyembilan mutiled’a Myenge 118 a lembe̱ jita la bete̱medi ba ndutu. A ta a be̱ne̱ basingedi jita, banedi bō̱ pe̱ ba ta o mu muso̱ngi (myemba 9, 10). Ponda iwo̱, a ta owas’a bete̱medi ba ndutu bende̱ne̱ (mwemba 13). Yehova pe̱ a ko̱kise̱ mo̱ (mwemba 18). Nde to̱ na nika a lo̱ngi ná: “Na si mabwa bo̱ngo̱.” Ońola nje a tano̱ a be̱ne̱ ni mbaki e? A ta a bia ná toná Yehova, Sango ao ńa ndolo ńe o mo̱ń a ko̱kise̱no̱ mo̱, a to̱ndi mo̱ jita. Mulo̱ngedi a ta mbaki ná e be̱ o to̱ njika bete̱medi a me̱nde̱no̱ so̱be̱, Loba lao la ndolo le be̱be̱ o jongwane̱ mo̱.​—Mye. 118:29.

4. Njika bo̱ngo̱ jeno̱ ná di buka yete̱na je mbaki ná Loba a to̱ndi biso̱ e?

⁴ Jangame̱n be̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi mō̱ ńasu te̱ tobotobo. Ni mbaki e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o buka mambo mena ma mabwese̱ biso̱ bo̱ngo̱, ka: (1) bo̱ngo̱ ná di si me̱nde̱ we̱le̱ jombwea mbia masu; (2) bo̱ngo̱ ba bato, na (3) bo̱ngo̱ ba kwedi. Bonasango na bonańango bena di kwaledino̱ o bebotedi ba din jokwa ba we̱li buka bo̱ngo̱ babu ońolana ba ta mbaki ná Loba a to̱ndi babo̱.

5. Njika mambo me ná ma bwese̱ mulopo ma mbia bo̱ngo̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

⁵ Kriste̱n ńe mulopo ma mbia e mano̱ngo̱ m’bē ma sombwea mbia mao mweńa jita. (1 Tim. 5:8) We te̱ mulopo ma mbia, yen ebe o ponda din diboa di lań o bo bo̱ngo̱ ná o me̱nde̱ bo̱lo̱ne̱ ebol’ango̱; to̱ ná o si me̱nde̱ we̱le̱ kusea mbia mo̱ngo̱ da to̱ wum’a bonja. Pondapo̱ o bo pe̱ bo̱ngo̱ ná o bo̱lo̱ne̱ te̱ ebol’ango̱, o si me̱nde̱ we̱le̱ kusa epe̱pe̱. To̱so̱ kapo̱ ka Nestor na Maria bena di kwaledino̱ o bebotedi, o bo̱ bo̱ngo̱ ná o si me̱nde̱ be̱ bonam yete̱na o si be̱n mo̱ni jita. Satan a tongwe̱le̱ o bola ná jita la baboledi ba Yehova bembe̱ o bolea mo̱ ońolana ma mambo ma bwese̱ babo̱ bo̱ngo̱.

6. Nje Satan a mapulano̱ ná di dube̱ e?

⁶ Satan a mapula ná di dube̱ ná Yehova a si to̱ndi biso̱, na ná a si me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o jombwea mbia masu. Nika ńe so̱ ná e tute̱le̱ biso̱ o jo̱nge̱le̱ ná jangame̱n bola me̱se̱ o kombe̱ ebol’asu, to̱ e be̱ nde ná jangame̱n bula bete̱sedi ba Bibe̱l.

7. Njika mbaki Yesu a bolino̱ biso̱ e?

⁷ Yesu, ńena nu bi Sango ao buka bato be̱se̱ a mabola biso̱ mbaki ná Loba ‘a bi nje yangame̱n biso̱, obiana di maso̱so̱mea mo̱.’ (Mat. 6:8) Yesu a bi pe̱ ná Yehova e be̱be̱ o jombwea ńong’asu. Biso̱ kriste̱n, je nde belongi ba mbia ma Loba. Je ná di be̱ mbaki ná, Yehova ńena ńe Mulopo ma mbia a me̱nde̱ jombwea ná nje e tilabe̱ o 1 Timoteo 5:8 e londe.

8. (a) Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o buka bo̱ngo̱ ná di si me̱nde̱ we̱le̱ sombwea mbia masu? (Mateo 6:31-33) (b) Ka nje te̱ duta di malee̱no̱, ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ babaedi bena be o walane̱ munańango nupepe̱ da e?

⁸ Je te̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi biso̱ na belongi basu ba mbia, di si me̱nde̱ no̱ngo̱ mutaka ońola mambo mena ma mapule̱ biso̱. (Langa Mateo 6:31-33.) Yehova a mapula o jombwea biso̱, e pe̱ ndolo na muyao jita! Ponda a wekino̱ wase, a si boli biso̱ mambo mena ma mapule̱ ná di be̱ longe̱ buka te̱. A londe̱ wase na mambo jita mena ma mabwese̱ biso̱ muńe̱nge̱. (Bbot. 2:9) To̱ e be̱ nde  ná ponda iwo̱ di si be̱n nje ye̱se̱ e mapule̱ biso̱, di s’angame̱n dimbea ná nje di be̱nno̱ di kusane̱ nde mo̱ Yehova. (Mat. 6:11) Di si dimbea ná mambo mena Loba lasu la ndolo a me̱nde̱no̱ bola biso̱ tatan na o kie̱le̱ ni maye̱ ma petane̱ nate̱n’o eyidi nje yena jeno̱ ná di bo̱lo̱ne̱ o nin we̱nge̱. Nika nde Nestor na Maria ba timbino̱ so̱ṅtane̱.​—Yes. 65:21, 22.

9. Nje eyembilan a Nestor na Maria e mokwe̱le̱no̱ wa e?

⁹ Nestor na Maria ba timbi bwane̱ longe̱ labu la peńa o Kolombia muńenge̱. Bā ná: “Di ta di pula wamse̱ longe̱ lasu na lańse̱ pe̱ ebol’asu ya dikalo, nde di ta di bwa bo̱ngo̱ ná di si me̱nde̱ be̱ bonam yete̱na di si be̱n mo̱ni jita.” Nje yongwane̱ babo̱ o buka bo̱ngo̱ babu e? Bo̱nge̱le̱ mbadi jita yena Yehova a lee̱le̱no̱ babo̱ ndol’ao. Kana ba tano̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jombwea babo̱ ponda ye̱se̱, bese̱le̱ ebol’abu ya musawedi ya bwam. Bandise̱ bolongi babu na babo̱ bala owe̱ni ńong’a bate̱ dikalo ńeno̱ bonde̱ne̱. Ne̱ni ba me̱ne̱no̱ bedomsedi ba no̱ngino̱ e? Nestor mo̱ ná: Je̱n ná nje e tilabe̱ o Mateo 6:33 ye mbale̱. Di ta di be̱ne̱ nje ye̱se̱ e mapule̱ biso̱. Tatan je bonam.”

10. Ońola nje e titi mańaka ná bato bō̱ ba bwe bape̱pe̱ bo̱ngo̱ e?

¹⁰ Botea ná Adam na Eva ba kwe̱mno̱ Yehova, bato ba benama ba mabolane̱le̱ bobe. (Mul. 8:9) K’eyembilan, bato bō̱ ba mabolane̱ doi labu la byanedi o banda bane̱, bape̱pe̱ ba mabola mambo ma njo, bautu b’esukulu bō̱ ba maloa na takise̱ pe̱ bane̱ bautu, bato bape̱pe̱ pe̱ ba matuse̱ belongi babu ba mbia. E titi so̱ mańaka o je̱ne̱ ná bato bō̱ ba mabwa bape̱pe̱ bo̱ngo̱. Ne̱ni Satan a makekano̱ bolane̱ bo̱ngo basu ba bato e?

11-12. Ne̱ni Satan a makekano̱ bolane̱ bo̱ngo̱ ba bato o tute̱le̱ biso̱ ná di si bola nje e te̱nge̱n e?

¹¹ Satan a mabolane̱ bo̱ngo̱ ba bato o keka tute̱le̱ biso̱ ná di si bola nje e te̱nge̱n, na ná di si te̱ pe̱ dikalo. Satan a tute̱le̱ manea mō̱ o jeka ebol’asu ya dikalo na takise̱ pe̱ biso̱. (Lukas 21:12; Bbī. 2:10) O nin was’a Satan, bato ba macamane̱ mambo ma mpoṅ jombwea Mboṅ a Yehova. Bato bena ba madube̱ ma mambo be ná ba yo̱ye̱ biso̱, to̱ ba  bolane̱ biso̱ mambo ma njo. (Mat. 10:36) Mo̱ myano̱ ma Satan mi mańakisane̱ biso̱ e? Tomtom. A ta a nibolane̱ mo̱ o ebwea mbu yaboso.​—Bebolo 5:27, 28, 40.

¹² Seto̱ buka te̱ bo̱ngo̱ ba mitakisan mi mawe̱ ná manea nde Satan a mabolane̱no̱. Bō̱ ba mabwa bo̱ngo̱ jombwea nje belongi babu ba mbia be me̱nde̱no̱ bola yete̱na ba timbi Mboṅ a Yehova. Ponda iwo̱, bo bo̱ngo̱ bwe bonde̱ne̱, buka na mambo ma njo beno̱ ná ba bolane̱ babo̱. Ba to̱ndi belongi babu ba mbia jita, ba mapula pe̱ ná babo̱ pe̱ ba bie Yehova, ba to̱nde pe̱ mo̱. Ba mabwa ndutu ke̱ ba masenga belongi babu ba mbia be mato̱po̱ mambo ma bobe te̱nge̱ne̱ Loba la mbale̱ na baboledi bao. Belongi ba mbia bō̱ bena be ta be te̱nge̱ne̱ mbale̱ be timbi baboledi ba Yehova ombusa ponda. Nde nje di me̱nde̱no̱ bola yete̱na belongi basu ba mbia be caki biso̱ na bambam ońola dube̱ lasu la peńa e?

13. Ne̱ni mbaki di be̱nno̱ ná Loba a to̱ndi biso̱ e mongwane̱ biso̱ ke̱ belongi basu ba mbia be caki biso̱ e? (Myenge 27:10)

¹³ Byala be maso̱be̱ o kalat’a Myenge 27:10 be ná be lo̱ko̱ biso̱ jita. (Langa.) Jo̱nge̱le̱ te̱ ndolo ninde̱ne̱ Yehova a be̱nedino̱ biso̱, mitakisan ma mbia masu mi si me̱nde̱ bwese̱ biso̱ bo̱ngo̱. Je pe̱ mbaki ná a me̱nde̱ namse̱ biso̱ ońola titimbe̱ di malee̱le̱no̱. Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ nje ye̱se̱ e mapule̱, a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ musango na be̱ pe̱ bonam, a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱ o walame̱ne̱ mulatako masu na mo̱. Nika nde myango ma Biniam di kwaledino̱ o bebotedi mi malee̱no̱.

14. Nje eyembilan a Biniam e mokwe̱le̱no̱ wa e?

¹⁴ Biniam a timbi Mboṅ a Yehova to̱ná a tano̱ a bia ná a me̱nde̱ takisabe̱. Jombwe te̱ ne̱ni bia ná Yehova a to̱ndi mo̱ longwane̱no̱ mo̱ o buka bo̱ngo̱ ba bato. Mo̱ ná: “Mitakisan mi ta mi buka nje na tano̱ no̱nge̱le̱. Nde mitakisan ma mbia mam nde mi ta mi bwese̱ mba bo̱ngo̱ buka mi ma manea. Na ta na bwa bo̱ngo̱ ná bedomsedi bam ba timba Mbo̱ṅ a Yehova be me̱nde̱ bwese̱ sango am ndutu, na ná mbia mam mu si me̱nde̱ pe̱ bola mba edube. Nde Biniam a ta mbaki ná Yehova a mombwea ba bena a to̱ndino̱ ponda ye̱se̱. A mabata ná: “Na dutedi ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ bane̱ o lembe̱ si  be̱ne̱ la bekusedi, ndando na njo. Na ta na bia ná na bengi te̱ be̱ Yehova jemea, a me̱nde̱ namse̱ mba. Ponda te̱ ba damedino̱ mba, ba takisabe̱ pe̱ mba, ne̱n na miso̱ ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ o pond’a ndutu yete̱na di bengi be̱ mo̱ jemea. Yehova a timbi Sango a Biniam, baboledi bao pe̱ ba timba mo̱ mbia.

15. Ońola nje e te̱nge̱nno̱ ná di bwe kwedi bo̱ngo̱ e?

¹⁵ Bibe̱l e makwala ná kwedi ńe nde musingedi. (1 Kor. 15:25, 26) Je ná di bwa kwedi bo̱ngo̱ tobotobo yete̱na biso̱ to̱ elong’asu ya mbia ewo̱ e be̱n diboa la ngińa. Ońola nje di mabwano̱ kwedi bo̱ngo̱ e? Ońolana Yehova a weki biso̱ na ńo̱ng’a be̱ longe̱ o bwindea. (Mul. 3:11) Nde bo̱ngo̱ ba kwedi bwe pe̱ ná bongwane̱ biso̱ o tata longe̱ lasu. K’eyembilan, bwe ná bo tute̱le̱ biso̱ o jombwea nje di madano̱, o tuna ńolo, o je̱ne̱ mado̱kita na wasa pe̱ myanga ke̱ nik’e mapula, na o samba mambo me ná ma bola ná di bo̱lo̱ne̱ longe̱ lasu.

16. Ne̱ni Satan a makekano̱ bolane̱ bo̱ngo̱ basu ba kwedi e?

¹⁶ Satan a bi ná longe̱ le biso̱ tiki. A kwali ná di me̱nde̱ jese̱le̱ nje ye̱se̱ di be̱nno̱​—nate̱na mulatako masu na Yehova​—buka te̱ ná di sunge̱ longe̱ lasu. (Hiob 2:4, 5) Nde Satan a mawo̱ndo̱ nde mo̱me̱ne̱! Kana eno̱ “nu ńena nu be̱n ngiń’a kwedi,” Satan a makeka bolane̱ bo̱ngo̱ basu ba kwedi o tute̱le̱ biso̱ ná di si bolea pe̱ Yehova. (Bon. 2:14, 15) Ponda iwo̱, Satan a matute̱le̱ bato bō̱ o sisa baboledi ba Yehova ná ba me̱nde̱ bwa babo̱ yete̱na ba si to̱bi dube̱ labu. Satan e pe̱ ná a bolane̱ diboa lasu, o keka tute̱le̱ biso̱ ná di bole nje yena e si te̱nge̱n. Mado̱kita to̱ belongi basu ba mbia bena be titi Mboṅ a Yehova be ná ba ńakisane̱ biso̱ ná di no̱nge maya, na nik’e bola ná di bule mbend’a Loba. To̱so̱ moto nupe̱pe̱ e ná a keka ńakisane̱ biso̱ ná jemeye mbad’a bo̱lise̱ po̱ ńena ni titi mulatako na bete̱sedi ba Loba.

17. Bupisane̱ Roma 8:37-39, ońola nje di s’angame̱nno̱ bwa kwedi bo̱ngo̱ e ?

¹⁷ Ye mbale̱ ná di si mapulano̱ wo̱, nde to̱ di wedi nde di bi ná Yehova a me̱nde̱ benga to̱ndo̱ biso̱. (Langa Roma 8:37-39.) Mako̱m ma Yehova ma wedi te̱ a mako̱mbe̱ babo̱ o jo̱nge̱le̱ lao, kańena ba malangabe̱ nde na mo̱ ka be longe̱. (Lukas 20:37, 38) E musunga o pumbwe̱le̱ babo̱. (Hiob 14:15) Yehova a sawo̱ mususedi munde̱ne̱ ná di “be̱ne̱ longe̱ la bwindea.” (Yohane 3:16) Di bi ná Yehova a to̱ndi biso̱ jita, a mombwea pe̱ biso̱. O mulopo so̱ ná jembe̱ o bolea Yehova ke̱ di maboa to̱ ke̱ je oboso ba kwedi, di masisea nde mo̱ be̱be̱ o kusa lokomea, dibie̱ na ngińa. Nika nde Valérie na mom’ao ba bolino̱.—Mye. 41:4.

18. Nje eyembilan a Valérie e mokwe̱le̱no̱ wa e ?

¹⁸ Ke̱ a be̱n 35 mbu, ba so̱ne̱ Valérie Kanse̱r ńa ngińa. Jombwe te̱ ne̱ni ndol’a Yehova ńongwane̱no̱ mo̱ o buka bo̱ngo̱ ba kwedi. Mo̱ ná: “Ponda ba langwedino̱ mba ná na be̱n kanse̱r, biso̱ na mom’am di ta di ta ńosea. Na ta nangame̱n domabe̱ ná na be̱ longe̱. Ne̱n mado̱kita jita, nde babo̱ be̱se̱ ba bangi doma mba esibe̱ bolane̱ maya. Na ta na bwa bo̱ngo̱, nde na bangi o no̱ngo̱ maya, ka nje te̱ mbenda Loba e makwalano̱! O longe̱ lam le̱se̱ Yehova a lee̱le̱ mba ndolo ninde̱ne̱. Mba pe̱ na ta so̱ nangame̱n lee̱le̱ mo̱ ná  na to̱ndi mo̱. Ponda te̱ na tano̱ na senga myendi ma bobe, na ta nde na bata bola me̱se̱ o bwese̱ Yehova muńe̱nge̱, ná Satan a si buka. Na timbi domabe̱ bwam esibe̱ maya. To̱ná na si be̱nno̱ pe̱ ja la bwam ka nje te̱ e tano̱, Yehova a bengi te̱ nde bola biso̱ nje e mapule̱. K’eyembilan wike̱n ni se̱le̱ obiana ba maso̱ne̱ mba diboa, je̱n o ndongame̱n mulopo ma jokwa mu ta mu be̱ne̱ tema ná ‘Affrontons les difficultés de la vie avec courage.’ * Di jokwa di lo̱ki biso̱ eyeka. Di langi mo̱ ngedi jita. Mokwa ka ma, name̱ne̱ pe̱ na mambo ma mudī ka dikalo na jukea la ndongame̱n mongwane̱ biso̱ na mo̱m’am o kombe̱ musango masu ma teten na no̱ngo̱ pe̱ bedomsedi ba bwam.

19. Nje e me̱nde̱ bolane̱ son a ponda e?

¹⁹ Na jongwane̱ la Yehova, baboledi bao o wase ńe̱se̱ ba we̱li buka bete̱medi ba ndutu na te̱nge̱ne̱ pe̱ Diabolo. (1 Pet. 5:8, 9) Wa pe̱ we ná. Son a ponda, Yehova a me̱nde̱ bola Yesu na ba bena ba maneye̱ mwemba na mo̱ o̱da o “ńamse̱ bebolo ba Satan.” (1 Yohane 3:8) Ombusa nika, baboledi ba Loba bena ba me̱nde̱ be̱ o wase ba “si me̱nde̱ bwa to̱ lambo bo̱ngo̱, maladi ma si me̱nde̱ jalea babo̱.” (Yes. 54:14; Mik. 4:4) Obiana nika e mapo̱, jangame̱n jana ná di buke bo̱ngo̱ basu.

20. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o buka bo̱ngo̱ basu e?

²⁰ Jangame̱n benga jouse̱ mbaki di be̱nno̱ ná Yehova ná a to̱ndi baboledi bao, a matata pe̱ babo̱. Ná di we̱le̱ bola nika, jangame̱n dutea na kwalea pe̱ ne̱ni Yehova a tatino̱ baboledi bao o mińa mi tombi. Je pe̱ ná jo̱nge̱le̱ ne̱ni ongwane̱no̱ biso̱me̱ne̱ o lembe̱ bete̱medi ba ndutu. Na jongwane̱ la Yehova, je ná di buka bo̱ngo̱ basu!—Mye. 34:5.