1-2. (a) Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná di titi biso̱me̱ne̱ mō̱ o ponda di be̱nno̱ mitakisan e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

 JE TE̱ owas’a makekisan mande̱ne̱, je ná di senga biana je nde biso̱me̱ne̱ mō̱ oteten a bo̱lo̱ bosadi, owas’a mùdi munde̱ne̱. Nde, di titi biso̱me̱ne̱ mō̱ o ponda di be̱nno̱ makekisan. Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń a me̱ne̱ mitakisan di be̱nno̱ nde a makakane̱ pe̱ o jongwane̱ biso̱ ná di buse oten. Yehova a mabola baboledi bao ba jemea nin mbaki ná: “Na mongwane̱. . .wa.”—Yes. 41:10.

² Din jokwa di me̱nde̱ kwalea ońola mbadi Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ (1) a madie̱le̱ biso̱, (2) a mabongwa biso̱, (3) a matata biso̱, (4) a malo̱ko̱ pe̱ biso̱. Yehova a mabola biso̱ mbaki ná e be̱ to̱ njika mitakisan di makusano̱ o longe̱, a si me̱nde̱ dimbea biso̱ tom. A si me̱nde̱ caka biso̱ to̱ buńa. Di titi so̱ biso̱me̱ne̱ mō̱ to̱ buńa.

YEHOVA A MADIE̱LE̱ BISO̱

3-4. Ne̱ni Yehova a madie̱le̱no̱ biso̱ e? (Myenge 48:15)

³ Langa Myenge 48:15. Yehova a bi ná di titi ná di die̱le̱ biso̱me̱ne̱. Ne̱ni a madie̱le̱no̱ baboledi bao ba jemea we̱nge̱ e? Mbadi po̱ a mabolano̱ nika ńe nde tongwea na Bibe̱l. (Mye. 119:105) Tongwea n’eyal’ao ya bosangi,Yehova a mongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam na o sa bede̱mo bena be mawane̱ bonam bonde̱ne̱ we̱nge̱ na longe̱ la bwindea o kie̱le̱ ni maye̱. a K’eyembilan a malee̱ biso̱ o jese̱le̱ pidi, o be̱ mbale̱ o mambo me̱se̱ di mabolano̱ na o  to̱ndo̱ bape̱pe̱ na mulema mwe̱se̱. (Mye. 37:8; Bon. 13:18; 1 Pet. 1:22) Di malee̱le̱ te̱ ben bede̱mo di mabe̱ bayedi ba bwam, babaedi ba bwam na mako̱m ma bwam.

⁴ O mbata nika, Yehova a we̱le̱ myango ma bato ba ta ba be̱ne̱ besengedi ka biso̱ bena ba kusi mitakisan, o eyal’ao. (1 Kor. 10:13; Yak. 5:17) Di langi te̱ myango ma longe̱ ma ba bato di we̱le̱ pe̱ belēdi di mabusane̱no̱ oten o ebolo, di matombwane̱ o mbadi iba o bosadi bwe̱se̱. Ńaboso, di maso̱ṅtane̱ ná di titi biso̱me̱ne̱ mō̱ o be bete̱medi, bato bape̱pe̱ ba kusi milemlem ma mitakisan ba lembe̱ pe̱ mo̱. (1 Pet. 5:9) Ni londe̱ iba, di mokwa ne̱ni lembe̱ mitakisan masu.—Rom. 15:4.

5. Banja Yehova a mabolane̱no̱ o die̱le̱ biso̱ e?

⁵ Yehova a mabolane̱ pe̱ bonasango asu na bonańango asu o die̱le̱ biso̱. b K’eyembilan, baboledi b’ebondo ba mape̱pe̱le̱ myemba ponda ye̱se̱ o jembe̱ biso̱. Bekwali babu be mouse̱ dube̱ lasu be mongwane̱ pe̱ biso̱ o tingame̱ o tik’asu ńa jalatane̱. (Bebolo 15:40–16:5) Batudu o mwemba pe̱ ba mombwea na iwiye̱ ná mute̱ dikalo te̱ a be̱ Loba be̱be̱. (1 Pet. 5:2, 3) Bayedi ba malee̱ bana babu o to̱ndo̱ Yehova, ba mongwane̱ babo̱ o bia no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam na be̱ne̱ bede̱mo ba bwam. (Min. 22:6) Batudu ba bito pe̱ ba mongwane̱ beso̱mbe̱ ba bonańango tongwea n’eyembilan a bwam ba malee̱no̱, malea ba mabolano̱ na jembame̱ ba mawanano̱ na mulema mwe̱se̱.—Tito 2:3-5.

6. Nje jangame̱nno̱ bola ná di tombwane̱ o bediedi Yehova a mabolano̱ e?

⁶ Yehova a boli lao dongo tongwea na bola biso̱ bediedi be mapule̱ biso̱. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱ ná je muńe̱nge̱ ońola nje a boledino̱ biso̱ e? Minia 3:5, 6 e makwala ná: “Lakisane̱ Loba na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱ o si lakisane̱ so̱ṅtane̱ lo̱ngo̱.” Di boli te̱ nika, “a me̱nde̱ ne̱nge̱le̱ mangea [masu],” nika ńe nde ná, a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o samba jita la mitakisan na be̱ne̱ longe̱ di bati bonam. Di masoma jita ná Yehova a mabola malea ma ndolo ońola mō̱ ńasu te̱!—Mye. 32:8.

YEHOVA A MABONGWA BISO̱

7. O njika mbadi iwo̱ Yehova a mabongwano̱ biso̱ e? (Filipi 4:19)

⁷ Langa Filipi 4:19. O sumo te̱ ná Yehova a madie̱le̱ biso̱, a manamse̱ pe̱ miwe̱n di mapo̱ngo̱no̱ o kusa da, mbo̱ti, na wuma boja ba mapule̱ biso̱. (Mat. 6:33; 2 Tes. 3:12) To̱ná e te̱nge̱nno̱ ná di be̱ne̱ mutaka ońola man mambo,Yehova a mome̱le̱ ná di si no̱ngo̱ mutaka buka dime̱ne̱ ońol’ao. (Ombwa maki ma jokwa o Mateo 6:25, nwt-F.) Ońola nje e? Ebanja Sango asu a si me̱nde̱ caka baboledi bao ba jemea o ponda beno̱ o ńo̱ngi. (Mat. 6:8; Bon. 13:5) Je so̱ ná di dube̱ byala bao ke̱ a makwala ná a me̱nde̱ bongwa biso̱.

8. Nje Yehova a boledino̱ David e?

⁸ Jombweye o njika mbadi Yehova ongwane̱no̱ David. O mimbu ma ndutu me̱se̱ David a tombise̱no̱ o ńa Kiṅe̱ Saul mīla, Yehova a boli mo̱ na bato bao nje e ta e pula babo̱ ná bonge. Ke̱ a mo̱nge̱le̱ ne̱ni Yehova ombwedino̱ mo̱ mi mimbu me̱se̱, David a tili ná: “Na ta mūtu, na máduna pe̱, nde na s’e̱n nute̱m na sim a dimbabe̱le̱, to̱ bana bao o jakwa da.” (Mye. 37:25) Ye̱ke̱i te̱ o longe̱ lo̱ngo̱, wa pe̱ o me̱ne̱ Yehova a mabongwa baboledi bao ba jemea na ndolo.

9. Ne̱ni Yehova a mabongwano̱ baboledi bao we̱nge̱ o ponda mbeu a ńolo e? (Ombwa pe̱ maduta.)

 ⁹ Yehova a mabongwa pe̱ baboledi bao ke̱ mbeu a ńolo e kwedi. K’eyembilan, ponda njai ninde̱ne̱ e kwedino̱ o Yerusalem o ebwea mbu yaboso, Kriste̱n yena i ta o mindi mipe̱pe̱ i ta i lomea bonasango abu na bonańango abu mambo ma ta mapula babo̱. (Bebolo 11:27-30; Rom. 15:25, 26) Baboledi ba Loba ba we̱nge̱ ba malee̱le̱ mulemlem ma edī a sanga la mulema. Mbeu a ńolo e kwedi te̱, Yehova a matute̱le̱ baboledi bao na ndolo o loma mambo ma longe̱ ka da, madiba, mbo̱ti na myanga ońola ba bena be owe̱ni ni mbeu a ńolo e kwedino̱. Bonasango ba epep’a ebol’a longa ba mapo̱ngulane̱ milongi na mandabo ma Janea bena ma ńam. Baboledi ba Yehova be pe̱ makwasi o wanea ba bena ba kusi mbo̱lo̱ṅ lo̱ko̱mea na jongwane̱ di mawe̱ o betiledi. c

10-11. Nje di mokwano̱ na myango ma Borys e?

¹⁰ Yehova a mabongwa pe̱ ba bena ba si bedi be̱ baboledi bao na muyao. Di membilane̱ mo̱ ke̱ di mawasa epolo o be̱ muyao na ba bena ba titi badubedi ka biso̱. (Gal. 6:10) O sukan nik’e yo̱ki bola mboṅ a bwam. Jombweye myango ma Borys, mudied’a esukulu mō̱ nu maje̱ o Ukre̱n. To̱ná Borys a titino̱ Mboṅ a Yehova, a ta muyao na bautu bao be Mboṅ a Yehova ponda ye̱se̱ a ta pe̱ a lee̱le̱ edube ońola mambo ba dube̱no̱. Ponda Borys a no̱ngino̱ domse̱no̱ o jasumwe̱ o wuma a  tano̱ a ja, ońola njo̱m a bila, wala o epas’ekombo ye mbo̱le̱, bonasango asu bongwane̱ mo̱. Ombusa ponda, Borys ukedi o jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu. Ke̱ a mo̱nge̱le̱ nje bonasango ba boledino̱ mo̱, Borys a kwali ná: “Mboṅ a Yehova i ta muyao na mba bwambi, yombwedi pe̱ mba. Na masoma Mboṅ a Yehova jita.”

¹¹ Biso̱ pe̱ je ná jembilane̱ Sango asu ńa ndedi ńe o mo̱ń ke̱ di malee̱le̱ ba be o ńo̱ngi ndolo, e be̱ ná be badubedi ka biso̱ to̱ ke̱m. (Lukas 6:31, 36) Di pite̱ ná miwe̱n di mapo̱ngo̱no̱ o to̱ndo̱ bato mi me̱nde̱ bola ná ba timbe bokwedi ba Kristo. (1 Pet. 2:12) Nde, e be̱ to̱ ne̱ni, di me̱nde̱ bata be̱ bonam ebanja “bola le bonam buka kusa.”—Bebolo 20:35.

YEHOVA A MATATA BISO̱

12. Njika a betatedi Yehova a makakane̱no̱ o wanea mwemba ma baboledi bao e? (Myenge 91:1, 2, 14)

¹² Langa Myenge 91:1, 2, 14. O we̱nge̱, Yehova a makakane̱ o tata mulatako di be̱nno̱ masu na mo̱. A si me̱nde̱ jese̱le̱ to̱ buńa ná Satan a ńamse̱ jowe̱ la mbale̱. (Yohane 17:15) O pond’a “ndenge̱ ninde̱ne̱” pe̱, je ná di be̱ne̱ mbaki ni bam ná Yehova a me̱nde̱ londise̱ kakane̱ a bolino̱ o jongwane̱ biso̱ o benga jouse̱ dube̱ lasu na o sunga biso̱.—Bbī. 7:9, 14.

13. O njika mbadi Yehova a matatano̱ mō̱ ńasu te̱ e?

¹³ Ne̱ni Yehova a matatano̱ mō̱ ńasu te̱ e? Tongwea na Bibe̱l, Yehova a mongwane̱ biso̱ o bia jemba bwam na bobe. (Bon. 5:14) Di mabupe̱ te̱ bete̱sedi be maso̱be̱ o eyal’a Loba o longe̱ lasu, di matata mulatako di be̱nno̱ na Loba, na ja lasu la bwam. (Mye. 91:4) Omo̱ń a nika, Yehova a matata pe̱ biso̱ tongwea na mwemba. (Yes. 32:1, 2) Je te̱ ponda ye̱se̱ na ba bena ba to̱ndi Yehova ba mabupe̱ pe̱ bete̱sedi bao o longe̱ labu, ba membe̱ biso̱ bongwane̱ pe̱ biso̱ o samba nje ye bobe.—Min. 13:20.

14. (a) Ońola nje Loba a mese̱le̱no̱ ná di kuse mitakisan e? (b) Njika mbaki kalat’a Myenge 9:11 e mabolano̱ biso̱ e?

¹⁴ O ponda kwaṅ, Yehova a ta a tata baboledi bao ponda iwo̱ ná ba si kusa sese. Nde a si boli nika ońola babo̱ be̱se̱. Ponda iwo̱ di makusa mbeu a ńolo ońola njo̱m a “ponda na muyo̱mbo̱ ma mambo.” (Mul. 9:11) Yehova ese̱le̱ pe̱ ná baboledi bao bō̱ ba takisabe̱ to̱ mo̱me̱ne̱ ná ba bwabe̱ o lee̱ ná Satan e nde mot’a lobango. (Hiob 2:4-6; Mat. 23:34) Nika ńe pe̱ mbale̱ we̱nge̱. To̱ná Yehova eno̱ ná ese̱le̱ ná di be̱ owas’a makekisan, je ná di be̱ mbaki ná a si me̱nde̱ caka ba ba to̱ndi mo̱ tom. d—Mye. 9:11.

YEHOVA A MALO̱KO̱ BISO̱

15. Ne̱ni di makusano̱ lo̱ko̱mea tongwea na muka, Eyal’a Loba, na bonasango asu e? (2 Korinto 1:3, 4)

¹⁵ Langa 2 Korinto 1:3, 4. Ponda iwo̱, di mabe̱ne̱ ndutu, mutaka to̱ bo̱ngo̱ bonde̱ne̱. Yen ebe, we o bete̱medi ba ndutu tatan bena be mabole̱ ná o senge biana we nde wame̱ne̱ mō̱. Mo̱ moto e nu maso̱ṅtane̱ nje weno̱ senga e? Yehova a maso̱ṅtane̱. A bi ses’asu nde a “malo̱ko̱me̱ye̱ [pe̱] biso̱ o ndut’asu ye̱se̱.” Ne̱ni e? Di so̱so̱me̱ye̱ te̱ Yehova o muka, a mabola biso̱ “musango mwena mu buki dibie̱ le̱se̱.” (Fil. 4:6, 7) Di makusa pe̱ lo̱ko̱mea ponda di malangano̱ byala ba Yehova be o Bibe̱l a malangweano̱ biso̱. Byala ba ndolo, ba dibie̱ na ba dipita be wu na Loba be oten be ná be bata jembe̱  biso̱. O ndongame̱n asu pe̱, ndol’a bonasango asu na malea ma se̱medi o Bibe̱l di makusano̱ ba membe̱ biso̱.

16. Nje o mokwano̱ na myango ma Nathan na Priscilla e?

¹⁶ Ná je̱ne̱ ne̱ni Yehovah a malo̱ko̱no̱ a membe̱no̱ pe̱ tongwea n’Eyal’ao, jombweye myango ma Nathan na Priscilla bena ba maje̱ o Amerika. Mimbu jita we̱nge̱, ba ta ba domse̱ o wala owe̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo e tano̱ bonde̱ne̱. Nathan mo̱ ná: “Di ta di lakisane̱ ná Yehova a me̱nde̱ namse̱ miwe̱n masu.” Nde ombusa babo̱ tunge̱ owe̱ni ba tano̱ ba lomabe̱, ba kusi mitakisan ba si tano̱ benge̱le̱, maboa na pas’a bekusedi. O sukan, ba timbi omboa abu owe̱ni ba bengino̱ be̱ne̱ mitakisan ońola bekusedi. Ke̱ Nathan a mo̱nge̱le̱ ni ponda, a kwali ná: “Na ta na baise̱ mbame̱ne̱ ońola nje Loba a s’ongwane̱no̱ biso̱ o mbadi jo̱nge̱le̱no̱ ná a me̱nde̱ bola.” A bati ná: “Na ta na mo̱me̱ne̱ na baise̱ mbame̱ne̱ nga na boli nde lambo la bobe.” Nde, na ponda, Nathan na Priscilla ba timbi so̱ṅtane̱ ná Loba a si caki babo̱ o ni ponda ba tano̱ o ńo̱ngi. Nathan a malangwa ná: “O ni pond’a ndutu ńe̱se̱ Bibe̱l e timbi nde biso̱ ka diko̱m la bwam di membe̱ di madie̱le̱ pe̱ biso̱. We̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu me̱se̱ o mbadi Yehova ongwane̱no̱ biso̱ o lembe̱ mi mitakisan, o mulopo ma we̱le̱ mo̱ o mi mitakisan mo̱me̱ne̱, di boṅsane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan mi me̱nde̱ po̱ na jemea.”

17. Ne̱ni munańango nu belabe̱ ná Helga a kusino̱ lo̱ko̱mea e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁷ Bonasango asu na bonańango asu be ná ba wanea biso̱ lo̱ko̱mea o mbadi nipe̱pe̱. Ne̱ni e? Jombweye eyembilan a Helga, nu maje̱ o Ho̱ngri. Etum a mimbu jita, a kusi ńai na ńai a mitakisan mena mi boli ná a yo̱ko̱me̱ e̱ne̱ pe̱ biana a titi mweńa. Nde ombono̱ ombusa, a we̱li je̱ne̱ ne̱ni Yehova a lo̱kino̱ mo̱ tongwea na mwemba. A tili ná: “Yehova ongwane̱ mba ponda ye̱se̱ a tano̱ e̱ne̱ ná ngiń’am e  salo ońola njo̱m a ebol’a musawedi, bongwa la mun’am nu maboe̱ na mitakisan mipe̱pe̱. A si kati buńa to̱ bō̱, o mun 30 ma mbu mu tombi, a si londise̱no̱ kakane̱ lao o wanea mba lo̱ko̱mea. A mabe̱ embe̱ mba tongwea na malabe̱ me muyao, ma be̱n janda na ma mena ma mabwesane̱ muńe̱nge̱ bape̱pe̱ ba mabolano̱. Na yo̱ki kusa mwe̱ndi, leta to̱ byala ba musesako o ponda na be̱nno̱ ńo̱ng’ao na mbale̱.”

18. Ne̱ni jeno̱ ná di wanea bape̱pe̱ lo̱ko̱mea e?

¹⁸ Di be̱n edube ende̱ne̱ o jembilane̱ Loba lasu ke̱ di mawanea bape̱pe̱ lo̱ko̱mea. Ne̱ni jeno̱ di bola nika e? Je ná di lambe̱ye̱ babo̱ toi, di kwalisane̱ babo̱ na byala be malo̱ke̱ di wanea pe̱ babo̱ jongwane̱ la mbale̱. (Min. 3:27). Di mawe̱ o wanea be̱se̱ ba matake̱ lo̱ko̱mea, ba bena ba si bedi bolea Loba pe̱ be o mu muso̱ngi. Myoyo masu ma mboa mi be̱n te̱ ndut’a mulema, diboa to̱ mutaka di mape̱pe̱le̱ babo̱, di sengane̱ babo̱ di langea pe̱ babo̱ bepasi ba Bibe̱l be membe̱. Jembilane̱ te̱ Yehova “Loba la lo̱ko̱mea le̱se̱,” di si mongwane̱ bonasango asu buka te̱ o lembe̱ mitakisan nde di mabola pe̱ ba bena ba si maboleye̱ Yehova ńo̱ng’a jokwa bia mo̱.—Mat. 5:16.

YEHOVA E NA BISO̱ PONDA YE̱SE̱

19. Nje Yehova a maboleano̱ biso̱ e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jembilane̱ mo̱ e?

¹⁹ Yehova a mombwea be̱se̱ bena ba to̱ndi mo̱. A si macaka biso̱ o ponda di be̱nno̱ mitakisan. Yehova a mombwea baboledi bao ba jemea kapo̱ ka ne̱ni muyedi a mombweano̱ mun’ao na ndolo. A madie̱le̱ biso̱, a mabongwa biso̱, a matata biso̱ a mawanea pe̱ biso̱ lo̱ko̱mea. Di membilane̱ Sango asu ńa ndolo ńe omo̱ń ke̱ di mongwane̱ jembe̱ pe̱ bape̱pe̱ o ponda ba be̱nno̱ mitakisan. To̱ná jeno̱ ná di kusa mitakisan na ndut’a mulema, je ná di benga be̱ mbaki ná Yehova e na biso̱. O ka ye̱se̱, a kakane̱ ná: “O si bwa bo̱ngo̱ ebanja ne na wa.” (Yes. 41:10) E se̱ mbaki di kakane̱ di mabolano̱ biso̱ e! Na mbale̱, di titi biso̱me̱ne̱ mō̱ to̱ buńa.