Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

“Lo buki jita la lonjanga.”​—MATEO 10:31

Mo̱ diso̱ la Loba le omo̱ń ango̱ e?

Mo̱ diso̱ la Loba le omo̱ń ango̱ e?

NJE BEWEKEDI BE MOKWE̱LE̱NO̱ BISO̱

Pambo a ponda ńa 60 ma minuti ombusa yabe̱ la muna ńe mweńa jita ońol’ao ná a ko̱lo̱ngo̱ne̱. Ońola nje e? Ońolana o ni ponda, mulatako mwena mu mabe̱ oteten a ńango na muna mu mongwane̱ ońola bońaki na ońola ja la bwam la muna. *

Nje e mabole̱ ná ńango a muna ombweye mwe̱nge̱ mao ma muna na ńe̱ke̱ e? Do̱kita dinde̱ne̱ Jeannette Crenshaw di mabola beteledi o The Journal of Perinatal Education ná, dime̱ne̱ dinde̱ne̱ la o̱rmo̱n Oxytosin “di mabata ńakise̱ ndol’a ńango a muna ombusa yadi niponda eno̱ o tapa muna, a nina mo̱, na ńo̱ngise̱ pe̱ mo̱ dibe̱.” o̱rmo̱n nipe̱pe̱ ńolo e mabusise̱no̱ o ni ponda “e mongwane̱ ná mulatako mu be̱ oteten a muna na ńango” e bola pe̱ ná a bate tingame̱ na mo̱. Ońola nje nika ńeno̱ mweńa e?

Mulatako ma bo̱ibo̱i oteten a muna na ńango mu te̱se̱be̱ nde na Muweked’asu ńa ndolo, Yehova Loba. * Kiṅe̱ David a sesi Loba ná mo̱ nde a “to̱ti” mo̱ o “dibum,” a bola ná a be̱ne̱ mbo̱le̱ o bwanga ba ńango. A kane̱ ná: “Na ta nde na bakabe̱ wa o yabe̱ lam; wa nde we Loba lam botea o dibum la ńango am.”​—Myenge 22:10,11.

DUTEA TE̱: Yete̱na Loba a weki ńol’a moto o ni mbadi o be̱ mbaki ná ńango a muna a mombwea muna na ńe̱ke̱ na bongwa pe̱ mo̱, ke̱ nika e si malee̱ so̱ ná Loba a mombwea pe̱ biso̱ “mbot’a Loba” e?​—Bebolo 17:29.

BIBE̱L E MOKWE̱LE̱ BISO̱ NÁ DISO̱ LA LOBA LE OMO̱Ń ASU

Yesu Kristo, nu bi Muwekedi buka to̱ nja, okwe̱le̱ biso̱ ná: “Ba si mandise̱ nde lonjanga loba ońol’epas’a kapa e? Nde to̱ iwo̱ i si mako̱ o wase esibe̱ Sango ańu. Nde na ńo̱ ańu ya mulopo ye̱se̱ i bian muso̱ngi. Lo si bwa so̱ bo̱ngo̱, lo buki jita la lonjanga.”​— Mateo 10:29-31.

Bato jita ba si mano̱ngo̱ ponda o jombwa lono̱n losadi, to̱ mo̱me̱ne̱ je̱ne̱ ke̱ ‘iwo̱ i kwedi o wase.’ Nde Sango asu ńe o mo̱ń a me̱ne̱ ino̱n te̱! Nde lono̱n​—to̱ lo be̱ nde jita ne̱ni​—lo titi mo̱ mweńa o miso̱ buka mot’a benama. Belēdi be so̱ nde ná: O s’angame̱n ‘so̱ bwa bo̱ngo̱’ ná diso̱ la Loba di titi omo̱ń ango̱. O diwengisan, a mombwea wa tobotobo!

Loba a mapulea biso̱ bwam, a mombwea pe̱ biso̱ na ndolo

Bibe̱l e mabola biso̱ mbaki ná

  • “Miso̱ ma Yehova me wuma ye̱se̱, ma mombwa babobe na babwam.”​—MINIA 15:3.

  • “Miso̱ ma Yehova me omo̱ń a bate̱m na sim, matoi mao pe̱ ma le̱ke̱m o misea mabu.”​—MYENGE 34:16.

  • “Na masombise̱, na mabwa pe̱ muńe̱nge̱ ońola nded’ango̱; ebanja we̱n ndeng’am, o so̱ṅtan pe̱ ndut’a mudī mam.”​—MYENGE 31:8.

“NA TA NDE NO̱NGE̱LE̱ NÁ YEHOVA A SI TO̱NDI MBA”

Mo̱ longe̱ lasu le ná di be̱ diwengisan yete̱na di bi ná Loba a mapulea biso̱ bwam, na ná a mombwea pe̱ biso̱ na ndolo e? E, le ná di be̱, ka nje te̱ Hannah, * ńe o Inglisi a bolino̱ beteledi:

“O jita la ngedi, no̱nge̱le̱ nde ná Yehova a si to̱ndi mba, ná a si malabe̱ pe̱ to̱ mika mam. No̱nge̱le̱ nde ná e ta nde ońolana na si ta ná be̱ne̱ dube̱. No̱nge̱le̱ nde ná a ta nde a ko̱kise̱ mba to̱ mińa mba ońolana na titi mweńa. Na ta nde na dube̱ ná Loba a si mombwea mba.”

Nde, o nin we̱nge̱ Hannah a si be̱n pe̱ penda to̱ po̱ ná Loba a mombwea mo̱, a to̱ndi pe̱ mo̱. Nje e tuko mo̱nge̱le̱ mao e? Mo̱ ná: “Na tuko nde son na son. Na dia na mo̱nge̱le̱ ekwal’a ntelele ewo̱ na sengino̱ mimbu jita we̱nge̱ jombwea jabea la diko̱ti la Yesu. Y’ekwali e tapi mba jita, yongwane̱ pe̱ mba o be̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi mba. Na ta be̱ na koma miso̱di ke̱ na me̱ne̱ ne̱ni Yehova a malabe̱no̱ mika mam, ebanja na so̱ṅtane̱ ná a to̱ndi mba na mbale̱. Jokwa la Bibe̱l na ndongame̱n pe̱ bokwe̱le̱ mba mambo jita jombwea Yehova, bede̱mo bao, na ne̱ni a masengano̱ o mulema ońol’asu. Na me̱ne̱ tatan ná Yehova a masue̱le̱ biso̱, a to̱ndi pe̱ biso̱ be̱se̱. A be̱n pe̱ ńo̱ngi o jombwea mō̱ ńasu te̱.”

Nje Hannah a makwalano̱ e membe̱ biso̱. Nde ne̱ni weno̱ ná o be̱ mbaki ná Loba a maso̱ṅtane̱ wa, a bi pe̱ ne̱ni o masengano̱ e? Mulopo m’ekwali mu bupe̱ mu me̱nde̱ jalabe̱ min myuedi.

^ par. 3 E yo̱ki be̱ bańango ba bana bō̱ ba makuse̱ diboa la mo̱nge̱le̱ ombusa yadi ndutu o be̱ne̱ mulatako na mun’abu. Nde ba s’angame̱n jo̱nge̱le̱ ná babo̱ nde be njo̱m. Do̱kita la Amerika di mombweye̱ diboa la mo̱nge̱le̱ ombusa yadi mo̱ ná: “Tabilane̱ la ńolo na mo̱nge̱le̱ ma pungwedi nde ba mawane̱ din diboa . . . nde seto̱ ońolana ńango a muna a boli lambo to̱so̱ ná a subi bola lambo.” Ná o bate bia, ombwa mulopo m’ekwali “Comprendre la dépression postnatale” o Umwe̱! ńa 8 má Eso̱pe̱so̱pe̱ 2003.

^ par. 5 Dina la Loba ná Yehova ka nje te̱ di bīsabe̱no̱ o Bibe̱l. ​—Myenge 83:19.

^ par. 15 Mina mō̱ o min milopo ma bekwali ma wengisabe̱.