Nje Loba a bolino̱ e?
O mapula te̱ bia moto bwam, nje e me̱nde̱ jongwane̱ wa ye nde ná wokwe nje a bolino̱ na mitakisan a bukino̱. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na Loba, o mapula te̱ bia bwam nja eno̱ wangame̱n jokwa nje a bolino̱. Niponda weno̱ o bola nika, o me̱nde̱ be̱ mańaka o so̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ mambo a bolino̱ kwaṅ ma mawaneano̱ biso̱ tombwane̱ nin we̱nge̱ na bola ná di we̱le̱ be̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńe bonam.
LOBA A WEKI MAMBO ME̱SE̱ OŃOLA BWAM BASU
Yehova Loba nde e Muwekedi Nunde̱ne̱, “bedidi bao bena be si me̱ne̱ne̱, ngum ao ńa bwindea na be̱ lao la Loba, ba membabe̱ na dibie̱ la moto o bebolo bao.” (Roma 1:20) “Mo̱ nde a weki wase na ngiń’ao, a boki mundi ma wase na dibie̱ lao, a sanje̱le̱ mo̱ń na so̱ṅtane̱ lao.” (Yeremia 10:12) Bewekedi bao bena be matańsane̱ pe̱ be mabonde̱ ná a be̱n ponda ońol’asu.
Jombweye te̱ ne̱ni Yehova a bolino̱ ná longe̱ di be̱ biso̱ bwam ninka ná a weki mbel’a moto “o bowan bao.” (Bebotedi 1:27) Ońola nika nde a bolino̱ ná di we̱le̱ lee̱le̱ bede̱mo bao be si be̱n elangisan o dime̱ne̱ disadi. A boli ná di we̱le̱ so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ lao na bede̱mo bao. Niponda jeno̱ o we̱ o be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ lao na bede̱mo bao di mabe̱ bonam, longe̱ lasu pe̱ di be̱ne̱ janda. Buka nika, a boli ná di we̱le̱ be̱ne̱ mulatako na mo̱.
Mambo Loba a wekino̱ o wase ma mabola mboṅ ná a mombwea biso̱. Ńamuloloma Paulo mo̱ ná: ‘A si ta a wo̱lo̱ o bola mboṅ ońol’ao mo̱me̱ne̱ tongwea na bebolo bao ba bwam; a ta a bola [biso̱] mbu’a mo̱ń na midiyo ma pond’a tute̱, a tule̱ye̱ [biso̱] da na londise̱ milema [masu] na muńe̱nge̱.’ (Bebolo 14:17) Loba a mabola biso̱ buka nje di be̱nno̱ ńo̱ngi ná di be̱ longe̱. A boli biso̱ ńai na ńai a mada njoasoa ná di bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱. Man me̱se̱ me nde son edinge̱ding’a nje a be̱nno̱ ńo̱ngi o bola biso̱.
Myenge 115:16; Yesaya 45:18) Ná e jabe̱ na ba nja e, na ońola ponda ininga e? “Bate̱m na sim ba me̱nde̱ sangwa ekombo na ja oten bebe be̱se̱.”—Myenge 37:29.
Yehova a weki nde wase ná bato ba benama ba je oten o bwindea. Bibe̱l mo̱ ná: “Wase, a boli nde mo̱ bonabato,” a “si weki mo̱ o be̱ na wom, nde [a] longi nde mo̱ o jabe̱.” (Ońola nika so̱ nde Yehova a wekino̱ mom’a boso na mut’a boso, Adam na Eva, a jese̱ babo̱ o paradisi o wase “o po̱ngo̱ mo̱ na tata mo̱.” (Bebotedi 2:8, 15) Loba a boli babo̱ ben bebolo beba be mabwesane̱ muńe̱nge̱: “Bińo̱ be̱ yadi, lo to̱nde, lo londise̱ wase, lo sibise̱ pe̱ mo̱ owas’ańu.” (Bebotedi 1:28) Adam na Eva ba ta so̱ ba be̱ne̱ dipita la bwane̱ longe̱ di si be̱n su muńe̱nge̱. Bobe bwe nde ná, ba po̱si nde o kwe̱me̱ Loba, ońola ni njo̱m pe̱ nde ba titino̱ ná ba be̱ o muso̱ngi ma “bate̱m na sim” ba ‘me̱nde̱ sangwe̱ ekombo.’ Nde ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱, nje ba bolino̱ e si tuko mwano ma Loba ońol’asu to̱ ońola wase. Nde di se̱le̱ to̱pea lambo dipe̱pe̱ Loba a bolino̱.
LOBA A BOLI EYAL’AO
Bibe̱l e biane̱ pe̱ k’Eyal’a Loba. Ońola nje Yehova a bolino̱ biso̱ Bibe̱l e? Tobotobo ná jokwe bia mo̱. (Minia 2:1-5) Ye mbale̱ ná Bibe̱l e si mabola malabe̱ ma myuedi me̱se̱ jeno̱ ná di baise̱ jombwea Loba—to̱ kalati to̱ po̱ pe̱ e titi ná. (Mulangwedi 3:11) Nde mambo me̱se̱ mena ma tilabe̱ o Bibe̱l ma mongwane̱ biso̱ o bia Loba. Di me̱ne̱ nja eno̱ tongwea na beboledi bao o mbasanedi ma bato. Di mokwa njika pat’a bato a to̱ndino̱ na njika mo̱ a si to̱ndino̱. (Myenge 15:1-5) Di mokwa bia jo̱nge̱le̱ lao jombwea jowe̱, bedangwedi, na myam. Bibe̱l e malangwea pe̱ biso̱ ná bwē njika pat’a moto Yehova eno̱ tongwea na byala na beboledi ba Mun’ao, Yesu Kristo.—Yohane 14:9.
Njo̱m nipe̱pe̱ Yehova a bolino̱ Eyal’ao, Bibe̱l, ńe nde ná di bie ne̱ni be̱ne̱ longe̱ le bonam na di be̱n janda. O Bibe̱l, Yehova a malangwea biso̱ ne̱ni be̱ne̱ ndabo a mbia ńe bonam, ne̱ni be̱ mutam, na ne̱ni lembe̱ mutaka. Bupisane̱ beteledi be bolabe̱ o nin kalat’a mo̱di, Bibe̱l e be̱n malabe̱ ma mom ma myuedi ma longe̱, ka: Ońola nje take ńeno̱ jita e? Nje kie̱le̱ e mawanano̱ e? E mateleye̱ pe̱ nje Loba a bolino̱ ná mwano mao mu londe ye̱ke̱i te̱.
Na mbale̱, Bibe̱l ńe nde kalat’a betańsedi—ebol’a Loba—nde mambo mape̱pe̱ ma mabamse̱ nika. E tilabe̱ o pambo a ponda ńa 1 600 ba mbu, na lambo ka 40 ma bato, nde e be̱n nde tema po̱ ońolana Loba nde e Mbondo ao. (2 Timoteo 3:16) Diwengisan na yine̱ kalat’a kwaṅ, mwe̱ndi mao mu kombabe̱ ná te̱ite̱i o ńo̱ṅo̱n na ńo̱ṅo̱n, ka nje te̱ lokoli la m’bo̱m ma betiledi ba pond’a Bibe̱l be mabamse̱no̱. Buka nika, Bibe̱l e tongwe̱le̱ o be̱ longe̱ to̱na miwe̱n o jeka betukwedi bao, camane̱ lao, na bolanga bao. Nde mo̱ nde ńe kalati ni caman na ni tukwabe̱ buka ye̱se̱ nin we̱nge̱. Be̱ne̱ la Bibe̱l nin we̱nge̱ di mabola mboṅ ná “eyal’a Loba lasu e matingame̱ bebe be̱se̱.”—Yesaya 40:8.
LOBA A BOLI MBAKI OŃOLA MWANO MAO
Nde ebol’a Loba epe̱pe̱ ye nde jabea la tobotobo a bolino̱ biso̱ ná di be̱ mbaki ná mwano mao ońol’asu mu me̱nde̱ londa. Ka nje te̱ di se̱le̱no̱ kwala, mwano ma Loba mu ta nde ná bato ba benama ba be̱ longe̱ o wase o bwindea. Nde, ponda Adam a po̱sino̱ o kwe̱me̱ Loba, a ko̱ o bobe, a bo̱lo̱ne̱ epolo o be̱ne̱ longe̱ la bwindea seto̱ buka te̱ ońol’ao nde na ońola mbot’ao pe̱. Bibe̱l mo̱ ná: “Bobe bo po̱i nde o wase ońola moto mō̱, kwedi pe̱ ońola bobe, nika nde kwedi e tombedino̱ na bato be̱se̱, ońolana be̱se̱ ba boli bobe.” (Roma 5:12) Ponda Adam a kwe̱mno̱ Loba, ye̱ne̱ne̱ nde biana mwano ma Loba mu si me̱nde̱ pe̱ londa. Nje Yehova a bolino̱ e?
Nje Yehova a bolino̱ e ta mulatako na bede̱mo bao. A kaise̱ ka ni te̱m nje Adam na Eva ba bolino̱, nde na ndolo a bola jabea ońola mbot’abu. Yehova a bolane̱ dibie̱ lao o jombwea be bete̱medi, na dibokime̱ne̱ a wana jongwane̱. (Bebotedi 3:15) Tongwea na Mun’a Loba, Yesu Kristo, nde bato ba me̱nde̱no̱ te̱me̱ wonja na bobe na kwedi. Nje nika e mabaise̱no̱ e?
* (Mateo 20:28; Yohane 14:6) Yesu a ta ka ni dongame̱n o bola diko̱ti ebanja a ta nde moto ńe ke̱nge̱nge̱ kapo̱ ka Adam. Nde diwengisan na Adam, Yesu a tiki be̱ sengane̱ o ńai ńe ke̱nge̱nge̱, nate̱na o kwedi. Kana Yesu a si tano̱ angame̱n wo̱, Yehova a pumbwe̱le̱ mo̱ ná a be̱ longe̱ o mo̱ń. Yesu a wusa so̱ we̱le̱ bola nje Adam a subino̱ bola—ná a bole mbel’a moto epolo o be̱ longe̱ o bwindea. “Ebanja kana ońola mayaṅako ma moto mō̱ jita ba timbisabe̱no̱ babobe, nika pe̱ nde ońola sengane̱ la moto mō̱ jita ba matimbisabe̱no̱ bate̱m na sim.” (Roma 5:19) Tongwea na jabea la diko̱ti la Yesu, Loba a me̱nde̱ londe̱ dikaki lao la bola bato longe̱ la bwindea o wase.
Ná a ko̱te mbel’a moto na betune̱ bena pamo a Adam e wanno̱, Yehova a lom Yesu o wase o jokwe̱le̱ bato nge’a longe̱ na “bola pe̱ longe̱ lao ka diko̱ti ońola jita.”Mbadi Yehova a no̱ngedino̱ mitakisan mena si sengane̱ la Adam di wanno̱ e mokwe̱le̱ biso̱ jita jombwea mo̱. Di me̱ne̱ ná to̱ lambo di si meka Yehova o po̱le̱ nje a botedino̱ o su; eyal’ao ye mbaki o “domse̱” nje ye jemea lao. (Yesaya 55:11) Di matimbise̱le̱ pe̱ Yehova masoma ońola ndolo ninde̱ne̱ a to̱ndino̱ biso̱. “Ndol’a Loba e bīsabe̱ nde biso̱ ninka ná Loba a lom mpo̱m mao ma Muna o wase, ná ońol’ao di be̱ longe̱. Nin ndolo ńe nde ninka ná, seto̱ biso̱ nde di ta di to̱ndo̱ Loba, nde mo̱ nde a ta a to̱ndo̱ biso̱, a loma pe̱ Mun’ao ka pū ni te̱be̱ ońola myobe masu.”—1 Yohane 4:9, 10.
Kana Loba a ‘si we̱nge̱le̱no̱ Mun’ao mo̱me̱ne̱, nde a bola nde mo̱ ońola biso̱ be̱se̱,’ je mbaki ná Loba a me̱nde̱ “bola biso̱ mambo me̱se̱” mena a kakane̱no̱. (Roma 8:32) Nje Loba a kakane̱no̱ ná a me̱nde̱ bolea biso̱ e? Langa.
NJE LOBA A BOLINO̱ E? Yehova a weki nde bato ná ba be̱ longe̱ o bwindea o wase. A boli nde biso̱ Bibe̱l ná jokwe bia mo̱. Tongwea na Yesu Kristo Yehova a boli diko̱ti, o bola ná di be̱ mbaki ná mwano mao mu me̱nde̱ londa
^ par. 16 Ná o bate bia jombwea diko̱ti, ombwa jokwa 5 la kalati Nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? ni busisabe̱ na Mboṅ a Yehova, e maso̱be̱ pe̱ o www.jw.org.