1-3. (a) Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ mbale̱ e? Bola eyembilan. (Ombwa maduta ma bebotedi ba jokwa.) (b) Njika myuedi di malano̱ jombwea o din jokwa e?

BATO ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ o timbise̱le̱ mambo ba mandano̱. Muwaso mu lee̱ ná o bekombo bō̱ bato ba matimbise̱le̱ mongo dibua ońol’ebwea ma mambo bandino̱ o sapi. Ba ba mande̱ masango o internet ba matimbise̱le̱ mwalalo ońol’ebwea. Yen ebe ba yo̱ki so̱ ná nje bandino̱ e si ta e do̱lisan babo̱, e ńam, to̱ ná e si ta nje ba tano̱ bo̱nge̱le̱. Ba mala so̱ wengisane̱ mambo bandino̱ to̱so̱ baise̱ ná ba timbise̱le̱ babo̱ mo̱ni.

² Je ná di baise̱ ná ba timbise̱le̱ biso̱ mo̱ni ońola masango jandino̱, nde biso̱ di si me̱nde̱ timbise̱le̱ to̱ ‘jandise̱,’ “so̱ṅtane̱ [di te̱nge̱n]” la mbal’a Bibe̱l ‘jandino̱’ to̱ buńa. (Langa Minia 23:23; 1 Tim. 2:4) O jokwa di tombi, di to̱pedi mambo mō̱ jese̱le̱no̱ ná jande mbale̱, nika ńe nde: Ponda di tano̱ di bolane̱ ońola mambo mape̱pe̱, ebol’a musawedi munde̱ne̱, mako̱m masu, mo̱nge̱le̱, bedangwedi, bede̱mo ba yabane̱ na beboledi Loba a si do̱lisanno̱. Nde mususedi di sawono̱ mwe bosadi kobisan na minam di kusino̱.

 ³ O nje e mombweye̱ mbal’a Bibe̱l, di me̱ne̱ nde mo̱ ka nu moto Yesu a kwaledino̱ o munia mao. O lee̱le̱ ne̱ni mbal’a Janea la Loba ńeno̱ tiki o miso̱ ma bato ba maso̱ mo̱, Yesu a to̱pedi ońola mot’a ńunga nu ta nu pulise̱ misanga ma tiki ma bwam na mo̱ a so̱ mō̱. O ka mbale̱ mu musanga mu ta tiki kańena, ‘a pomane̱ jandise̱’ nje ye̱se̱ a tano̱ a be̱ne̱ ná ande mo̱. (Mat. 13:45, 46) Mulemlem pe̱ nde mbale̱ di so̱ino̱​—mbal’a Janea la Loba na yine̱ mbal’a tiki ye̱se̱ jokono̱ o Eyal’a Loba​—e tano̱ biso̱ tiki o dime̱ne̱ lena di pomane̱no̱ po̱ngo̱ miwe̱n mi ta mi pula ná di kuse mo̱. Etum te̱ mbale̱ ńeno̱ biso̱ tiki, di si me̱nde̱ ‘jandise̱ mo̱’ tom. Nje ye ndutu ye nde ná baboledi ba Loba bō̱ ba ye̱use̱ mweńa ma ni mbale̱ ba kusino̱​—na babo̱ bandise̱ mo̱. Ninka lambo di s’angame̱n ko̱ye̱ biso̱! Ná di lee̱le̱ ná ni mbale̱ ńe biso̱ tiki, ná di si mandise̱ pe̱ to̱ mo̱, jangame̱n bupe̱ man malea ma Bibe̱l ná di ‘dangwe o mbale̱.’ (Langa 3 Yohane 2-4.) Dangwa o mbale̱ di mapula kwala ná di we̱le̱ mo̱ o epol’a boso o longe̱ lasu, na die̱le̱ pe̱ biso̱me̱ne̱ bupisane̱ mo̱. Jombweye min myuedi: Ońola nje bō̱ ba ‘mandise̱no̱’ mbale̱ e, ne̱ni pe̱ ba mabolano̱ nika e? Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná di si po̱ngo̱ din diwuse̱ e? Ne̱ni jeno̱ ná jouse̱ bedomsedi basu o benga ‘dangwa o mbale̱’ e?

4. O ńo̱ṅo̱n a boso ońola nje bato bō̱ ‘bandise̱no̱’ mbale̱ e?

⁴ O ńo̱ṅo̱n a boso, bato bō̱ bena ba se̱le̱ kase̱ belēdi ba Yesu ba si tiki dangwa o mbale̱. K’eyembilan, ombusa Yesu dese̱ dimuti dinde̱ne̱ o mbad’a betańsedi, di dimuti di bupe̱ mo̱ o mune̱ mudi ma Munja ma Galilea. Oten, Yesu a lango lambo di so̱njise̱ babo̱ ná: “Yete̱na lo si dedi ńam’a Mun’a moto, lo ńo̱ pe̱ maya mao, ke̱ lo si mabe̱ne̱ longe̱ oteten ańu.” O mulopo ná ba baise̱ Yesu beteledi ba byala bao, be byala be ta nde babo̱ eso̱njisan na babo̱ ba kwala ná: “Yen eyala ye bwambi, nja e ná a senga mo̱ e?” ’Wa nde “jita la bokwedi bao ba timbino̱ ombusa, ba si dango pe̱ na mo̱.”​—Yohane 6:53-66.

5, 6. (a) O nin we̱nge̱, ońola nje bato bō̱ ba si tingame̱no̱ o mbale̱ e? (b) Ne̱ni pe̱ bane̱ ba mapawe̱no̱ na mbale̱ son na son e?

⁵ Nje ye ndutu ye nde ná, bato bō̱ nin we̱nge̱ ba si tingame̱ o mbale̱. Bō̱ ba so̱nji ońolana ba si kasi so̱ṅtane̱ la peńa l’epas’a Bibe̱l ewo̱ to̱ ońola nje munasango mō̱ nu be̱n m’bē̱ a kwalino̱ to̱ a bolino̱. Bane̱ pe̱ ba si kasi malea ma Bibe̱l ba kusino̱, to̱so̱ ba pawe̱ na mbale̱ ońola si so̱ṅtane̱le̱ na Kriste̱n nipe̱pe̱. Bape̱pe̱ pe̱ ba bupe̱ belēdi ba bato̱be̱ dube̱ la mbale̱, na ba bate̱nge̱ne̱ dube̱ lasu. Ońola yin njo̱m nde bō̱ ba boṅsanno̱ o “pawe̱” na Yehova na mwemba. (Bon. 3:12-14) Ba bama te̱ o dube̱ labu, ba benga pe̱ lakisane̱ Yesu ka nje te̱ ńamuloloma Petro a bolino̱, nik’e wusa be̱ babo̱ muse̱ṅ jita! Ponda Yesu a baise̱no̱ bokwedi bao ná bińo̱ pe̱ lo si mapula wala e, Petro alabe̱ nde dibokime̱ne̱ ná: “A Sango, di mala omboa nja e? Wa o be̱n byala ba longe̱ la bwindea.”​—Yohane 6:67-69.

⁶ Bape̱pe̱ bese̱le̱ nde mbale̱ son na son esibe̱ babo̱ bia yen ebe nje e ta e po̱ye̱ babo̱. Moto ńena nu mese̱le̱ mbale̱ son na son e nde ka bo̱lo̱ bwe o wongwe̱ etum na dibo̱. Bibe̱l e teleye̱ ná nu moto e o “bambabe̱ etum” na mbale̱. (Bon. 2:1) Diwengisan na nu ńena nu no̱ngi bedomsedi o pawe̱ na mbale̱, nu ńena  ńe nde bambabe̱ etum a titi bola nika na m’boṅsan. Nde ninka moto e matakise̱ mulatako mao na Yehova, e pe̱ ná a bo̱lo̱ne̱ mo̱. Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná ninka mbeu a ńolo e si ko̱ye̱ biso̱ e?

7. Njika tanga laboso le ná longwane̱ biso̱ ná di s’andise̱ mbale̱ e?

⁷ Ná di dangwe o mbale̱, jangame̱n jemea na we̱le̱ o ebolo nje ye̱se̱ Yehova a makwalano̱. Jangame̱n we̱le̱ mbale̱ o epol’a boso o longe̱ lasu, na dangwa pe̱ bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. Ke̱ e o kane̱ Yehova Kiṅe̱ David a kwali ná: ‘Na madangwa o mbal’ango̱.’ (Mye. 86:11) Biso̱ pe̱ je ná di no̱ngo̱ bedomsedi ka David ná di matika dangwa o mbal’a Loba. Yete̱na di si boli nika, je ná di botea jombwe̱ mambo jese̱le̱no̱ o janda mbale̱, yen ebe di pula timba oten. O diwengisan, jangame̱n nde tingame̱ o mbale̱. Di memba ná di titi ná jemea mbale̱ iwo̱ nde di banga yine̱. Jangame̱n nde dangwa o “mbale̱ ńe̱se̱.” (Yohane 16:13) Jombweye te̱ mambo matanu di sawono̱ yen ebe ná jande mbale̱. Bola la nika, di me̱nde̱ jouse̱ bedomsedi basu ná di si lemsabe̱ o wasa timba o mambo jese̱le̱no̱ ná jande mbale̱.​—Mat. 6:19.

8. Ne̱ni si bia la bolane̱ ponda na dibie̱ leno̱ ná di bola ná Kriste̱n e bambabe̱ etum na mbale̱ e? Bola eyembilan.

⁸ Ponda. Ná di si bambabe̱ etum na mbale̱, jangame̱n bolane̱ pond’asu na dibie̱. Nde di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, je ná di tombise̱ ponda jita o longe̱le̱ la ńolo, o maloko, o internet to̱ o jombwa television. To̱ná man mambo ma titino̱ bobe, me ná mabotea no̱ngo̱ne̱ biso̱ ponda di tano̱ di bolane̱ ońola jokwa la biso̱me̱ne̱ na mambo mape̱pe̱ ma mudī. Di kwaleye te̱ nje e po̱yedi munańango mō̱ nu belabe̱ ná Emma. * Ke̱ a dia eso̱mbe̱, Emma a ta a to̱ndo̱ wo̱si. A ta be̱ a pe̱ye̱ omo̱ń ao ke̱ epolo ye̱ne̱ne̱. Na ponda, a botedi taka o mulema ońola ponda a tano̱ a tombise̱ o loko a to̱ndino̱. Na mo̱ a po̱ngo̱ mawengisan, a we̱le̱ longe̱le̱ la ńolo o epolo yangame̱n. Myango ma Kory Wells, munańango mō̱ nu ta nu biane̱ ka moke̱ loko la wo̱si nunde̱ne̱ pe̱ membe̱ mo̱. * O tatan Emma e muńe̱nge̱ o tombise̱ ponda o mambo ma mudī na bonasango, na mako̱m pe̱. A masenga na mo̱me̱ne̱ ná e batabata na Yehova e pe̱ musango, ońolana a bi ná e o bolane̱ pond’ao na dibie̱.

9. Ne̱ni wasa la myam ma nin wase di tute̱le̱no̱ bato bō̱ o we̱le̱ mambo ma mudī o mbasan e?

⁹ Myam ma nin wase. Ná di benge dangwa o mbale̱, jangame̱n jese̱le̱ myam ma wase o epolo yangame̱n mo̱. Ponda jokono̱ mbale̱, mambo ma mudī nde ma no̱ngi epol’a boso. Di ta muńe̱nge̱ o jese̱le̱ myam ma wase ná di dangwe o mbale̱. Nde na ponda, je ná di botea je̱ne̱ bane̱ ba manda television, telefon, o̱rdinate̱r, tafe̱l ye o we̱ buse̱, ba bwane̱ pe̱ myam ma wase muńe̱nge̱. Je ná di kumwa jo̱nge̱le̱ ná di bo̱lo̱ne̱ lambo la tobotobo. Di si bwane̱ te̱ nje di be̱nno̱ muńe̱nge̱, je ná di sukan we̱le̱ mambo ma mudī o mbasan, di soke̱ nde mulema masu o ko̱ise̱ bema. Ni mbad’a bola e mo̱nge̱le̱ biso̱ Demas. Ndol’ao ńa “nin wase” e boli ná asumwe̱ na ńamuloloma Paulo o ebol’a dikalo. (2 Tim. 4:10) Ońola nje Demas asumwe̱no̱ na Paulo e? Yen ebe a ta a to̱ndo̱ mambo ma nin wase buka ma mudī to̱so̱ a si ta pe̱ a  pula po̱ngo̱ miwe̱n ná a bole ebolo na Paulo, Bibel ńe pī o di to̱ti. Di si mapula jumwe̱le̱ ńo̱ng’a myam ma wase to̱ jese̱le̱ ná e bwe ndol’asu ńa mbale̱.

10. Ná di benge dangwa o mbale̱, njika mińakisan jangame̱nno̱ lembe̱ e?

¹⁰ Mulatako masu na bane̱. Ná di benge dangwa o mbale̱ di s’angame̱n jese̱le̱ ná mińakisan ma bane̱ mi be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu. Ponda di botedino̱ dangwa o mbale̱ mulatako masu na ba ba titi Mboṅ a Yehova, na mbia masu, mu tuko. Bō̱ ba ta muyao, bane̱ pe̱ ba ta ba te̱nge̱ne̱ biso̱. (1 Pet. 4:4) To̱ná di mawe̱no̱ o be̱ne̱ mulatako ma bwam na mbia masu na lee̱le̱ pe̱ babo̱ muyao, jangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná di si bola lambo Yehova a si do̱lisanno̱ o pula bwese̱ babo̱ muńe̱nge̱. Di mabenga we̱ ná di be̱ne̱ mulatako ma bwam na mbia masu. Bupisane̱ kalat’a 1 Korinto 15:33, mako̱m masu ma batabata ma be̱ nde buka te̱ ba bena ba to̱ndi Yehova.

11. Ne̱ni jeno̱ ńa di samba beboledi Loba a si do̱lisanno̱ e?

¹¹ Mo̱nge̱le̱ na bedangwedi bena Loba a si do̱lisanno̱. Bato be̱se̱ bena ba madangwe̱ o mbale̱ bangame̱n be̱ bosangi. (Yes. 35:8; langa 1 Petro 1:14-16.) Niponda di po̱ino̱ o mbale̱, biso̱ be̱se̱ di po̱ngi mawengisan o dangwa bupisane̱ bete̱sedi be te̱m na sim ba Bibe̱l. E ta e pula bato bō̱ ná ba po̱nge mawengisan mande̱ne̱. To̱ e be̱ so̱ nde nē̱ di s’angame̱n wengisane̱ bosangi basu na bedangwedi ba mbamba ba nin wase. Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná di si ko̱ o bedangwedi ba mbamba e? Dutea te̱ mususedi munde̱ne̱ Yehova a sawono̱ ná di be̱ bosangi​—maya ma tiki ma Mun’ao Yesu Kristo. (1 Pet. 1:18, 19) Ná di tike be̱ bosangi oboso ba Yehova e mapula ná di kombe̱ mweńa ma diko̱ti la Yesu o mo̱nge̱le̱ na o mulema masu ponda ye̱se̱.

12, 13. (a) Ońola nje yeno̱ mweńa jita ná di kombe̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea mińa minde̱ne̱ e? (b) Nje di malano̱ jombwea e?

¹² Bede̱mo ba yabane̱ na beboledi bena Loba a si do̱lisanno̱. Mbia masu, mako̱m m’ebolo na m’esukulu be ná ba pula ná di be̱ na babo̱ o ngand’abu. Ne̱ni jeno̱ ná di lembe̱ mińakisan mi matute̱le̱ biso̱ o bupe̱ bede̱mo ba yabane̱ to̱ bolise̱ mińa minde̱ne̱ Yehova a si do̱lisanno̱ e? Je ná di tongwe̱le̱ ke̱ di kombe̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea ben beboledi o mo̱nge̱le̱ masu. Jombo te̱ nje kalat’asu i mato̱peano̱ ońola mbondo a ngando inde̱ne̱, nika ńe ná ńongwane̱ biso̱. Di dutedi te̱ ońola nje Bibe̱l e mabangano̱ ná di no̱nge dongo o yin ngando, je ná di be̱ mbaki ná je o dangwa o “nje e mado̱lisane̱ Sango.” (Efe. 5:10) Lakisane̱ di be̱nedino̱ Yehova n’Eyal’ao di matata biso̱ ná di si ‘bwa bato bo̱ngo̱.’​—Min. 29:25.

¹³ Etum te̱ jeno̱ longe̱ di dangwe o mbale̱, ngea di pite̱no̱ dangwa nate̱n’o bwindea. Ne̱ni jeno̱ ná jouse̱ bedomsedi di no̱ngino̱ o benga dangwa o mbale̱ e? Jombweye mbadi ilalo.

14. (a) Di bengi te̱ janda mbale̱, ne̱ni nika e mouse̱no̱ bedomsedi basu ná di s’andise̱ mo̱ e? (b) Ońola nje dibie̱, malea, na so̱ṅtane̱ beno̱ mweńa e?

¹⁴ Ka lambo laboso, benga jokwa mbal’a tiki ye o Eyal’a Loba, o duteye pe̱ ońol’ao. E, tindea wame̱ne̱ ponda ná o de da la mudī le nde mbal’a tiki ye o Eyal’a Loba ná wande mbale̱. O me̱nde̱ so̱ benga so̱ṅtane̱ njib’a Eyal’a  Loba, wouse̱ pe̱ bedomsedi o no̱ngino̱ ná o si me̱nde̱ jandise̱ mbale̱ to̱ buńa. O sumo te̱ janda la mbale̱, Minia 23:23 e bati ná jangame̱n pe̱ janda “dibie̱, malea na so̱ṅtane̱!” Nde so̱ṅtane̱ buka te̱ di si dongame̱n. E mapula pe̱ ná di we̱le̱ mbale̱ o ebolo o malonge̱ masu. So̱ṅtane̱ di mongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ mulatako mwe oteten a nje ye̱se̱ Yehova a makwalano̱. Dibie̱ di matute̱le̱ biso̱ o we̱le̱ nje di bino̱ o ebolo. Na ponda, mbale̱ e mabola biso̱ malea, e lee̱ biso̱ we̱ni wana mawengisan. Di bupe̱ so̱ ben bediedi ponda ye̱se̱. Be mweńa buka silba.​—Min. 8:10.

15. Ne̱ni ngod’a mbale̱ e matatano̱ biso̱ e?

¹⁵ Ka lambo di londe̱ maba, tingame̱ o bedomsedi bo̱ngo̱ ná o die̱le̱ lo̱nge̱ lo̱ngo̱ mulatako na mbale̱ buńa na buńa te̱. Bomea mbale̱ o edu’ango̱. (Efe. 6:14) O pond’a Bibe̱l, ngod’a sonja e ta be̱ e sue̱le̱ na tata pe̱ edu’ao na belongi bao ba teten. Ná ngod’ao e we̱le̱ tata mo̱, e ta ńangame̱n walame̱ne̱ mo̱. Ngodi ni sokulane̱ e si wusa jongwane̱ mo̱ ndongo. Ne̱ni pe̱ so̱ ngod’asu ńa mudī ńa mbale̱ e matatano̱ biso̱ e? Di bomedi te̱ mbale̱ o edu’asu ka ngodi, e makombe̱ biso̱ na mabie̱ ma mpenga, ńongwane̱ pe̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Niponda jeno̱ oboso ba makekisan, mbal’a Bibe̱l e mouse̱ bedomsedi basu ba bola nje e te̱nge̱n. Ka nje te̱ sonja e si wusano̱ bolane̱ jo̱nge̱le̱ la wala o bila esibe̱ ngod’ao, di bole me̱se̱ ná ngod’asu ńa mbale̱ e si sokulane̱, di si sumwa pe̱ to̱ mo̱. O diwengisan, di mawe̱ na ngud’asu ńe̱se̱ ná e walame̱ne̱ biso̱ o edue tongwea na die̱le̱ longe̱ lasu bupisane̱ mbale̱. Jongwane̱ dipe̱pe̱ ngodi e tano̱ e wanea sonja, le nde ná e ta nde mo̱ epol’a bwam o pane̱ po̱ ao. Jombweye so̱ tatan mbadi nipe̱pe̱ ńa jouse̱ bedomsedi di no̱ngino̱ o dangwa o mbale̱.

16. Ne̱ni langwea la bape̱pe̱ mbale̱ di mouse̱no̱ bedomsedi basu ba benga dangwa o mbale̱ e?

¹⁶ Ka lambo di londe̱ malalo, bola ná o we̱le̱ wame̱ne̱ mususu o jokwe̱le̱ bape̱pe̱ mbal’a Bibe̱l. Na nin mbadi nde weno̱ ná o tika kwe̱ po̱ a mudī ná bo̱ibo̱i, ńe nde “eyal’a Loba.” (Efe. 6:17) Biso̱ be̱se̱ je ná di ńaka o be̱ jangwa ka balēdi, ‘ba malangwe̱ eyal’a mbale̱ ka ni te̱nge̱n.’ (2 Tim. 2:15) Niponda jeno̱ o bolane̱ Bibe̱l o jongwane̱ bape̱pe̱ o janda mbale̱ na banga belēdi ba mpoṅ, je pe̱ nde o kika belēdi ba Yehova o mo̱nge̱le̱ na o milema masu. Na nika nde di mouse̱no̱ bedomsedi basu ba benga dangwa o mbale̱.

17. Ońola nje mbale̱ ńeno̱ wa tiki e?

¹⁷ Mbale̱ ńe nde jabea la tiki Yehova a bolino̱ biso̱. Tongwea na din jabea la ntike̱ nde di be̱nno̱ mulatako má bo̱ibo̱i na Sango asu ńe o mo̱ń. Yehova a májokwe̱le̱ biso̱ mambo jita, nde je te̱ nde o bebotedi! O sumo te̱ mbale̱ jandino̱, Loba a kakane̱ pe̱ biso̱ longe̱ la bwindea. Di to̱nde so̱ mbale̱ ka musanga ma tiki. Benga so̱ ‘janda mbale̱ nde o s’andise̱ mo̱.’ Mulemlem ka David, o me̱nde̱ londise̱ din kakan o bolino̱ Yehova ná: ‘Na madangwa o mbal’ango̱.’​—Mye. 86:11.