MAKO̱M ma mbale̱ me tiki, mulatako ma diko̱m ma po̱ko̱po̱ko̱ pe̱ mu titi lambo di mapo̱ na mo̱me̱ne̱. Nje ye ná yongwane̱ o sunga mulatako ma diko̱m ke̱ lambo le o pula ńamse̱ mo̱ e? Je ná jokwa eyeka na byembilan ba bato bō̱ Bibe̱l e mato̱peano̱, bena ba ta nde mako̱m ma mbale̱, nde o pondapo̱ mulatako mabu ma diko̱m mu be̱ o bete̱medi be nde̱nde̱le̱.

David, mutated’a mabemba na kiṅe̱, a ta a be̱ne̱ ye̱ke̱i te̱ mako̱m ma mbale̱. Yonatan e nde diwo̱ la ma mako̱m jeno̱ ná di pomane̱ o jo̱nge̱le̱. (1 Sam. 18:1) Nde David a ta a be̱ne̱ mako̱m mape̱pe̱, kana muto̱ped’a mudī Natan. Bibe̱l e si malangwa ná te̱ite̱i njika ponda mulatako mabu ma diko̱m mu botedino̱. Nde, o pondapo̱ David a ta a bale̱ Natan esok’a mulema mao kana wa pe̱ weno̱ ná o langwea moto jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ la njiba mulema. David a bo ńo̱ngi o longea Yehova bolongi. Ye̱ke̱i te̱ kiṅe̱ e we̱le̱ jo̱nge̱le̱ la Natan mweńa ka diko̱m na ka moto nu be̱n mudī ma Yehova.​—2 Sam. 7:2, 3.

Nde, lambo di po̱i lena di puli takise̱ mulatako mabu ma diko̱m. Kiṅe̱ David a ta a wite̱ musonje na Batseba, ombusa ponda pe̱ a  bola ná mom’ao Uria a bwabe̱. (2 Sam. 11:2-21) Mimbu jita oboso ba ponda, David a lee̱le̱ jemea lao na Yehova na sue̱le̱ pe̱ te̱me̱ la sim. Nde a ta a bola bon bobe bonde̱ne̱! Nje e po̱ye̱ ni kiṅ’a bwam e? A se̱n bobe bonde̱ne̱ ba bedangwedi bao e? Nga o̱nge̱le̱ nde ná e ná a wutane̱ Loba bo bobe e?

Nje Natan a me̱nde̱no̱ so̱ bola e? A me̱nde̱ jese̱le̱ ná moto nupe̱pe̱ nde a langweye kiṅe̱ y’ekwali e? Bape̱pe̱ ba ta ba bia ne̱ni David a wekino̱ mwano ná Uria a bwabe̱. Ońola nje so̱ Natan a so̱lise̱no̱ mo̱me̱ne̱ o y’ekwali yena ye ná e ńamse̱ mulatako mabu ma etum a ponda e? Natan a wusa pe̱ to̱ bo̱lo̱ne̱ longe̱ lao ke̱ a to̱pi. Ombusa me̱se̱, David a ta a mábwa Uria nu si ta nu be̱ne̱ njo̱m.

Nde Natan a ta nde muto̱ped’a Loba. Nu muto̱ped’a mudī a ta a bia ná a kwese̱ te̱ mudumbu, mulatako mao ma diko̱m na David mu si me̱nde̱ pe̱ be̱ mulemlem, doi lao la mulema pe̱ di me̱nde̱ kaise̱ mo̱. Diko̱m lao David a no̱ngedi ngea ńena ni si do̱lisan Yehova. Kiṅe̱ e ta a e be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ ná e dangwe o ngea ni te̱m. Nde, David a ta a be̱ne̱ ńo̱ng’a diko̱m la mbale̱. Natan a ta nde ni ńai a diko̱m. Na mo̱ a po̱so̱ o no̱ngea ekwali o mbad’a edinge̱dinge̱ yena e me̱nde̱ tape̱ mulema ma nu mutated’a mabemba ńa kwaṅ. Natan a lango mwe̱ndi ma Loba, nde o mbadi ńena ńongwane̱ David o so̱ṅtane̱ bodilo ba myobe mao na tute̱le̱ pe̱ mo̱ o bola nje e te̱nge̱n.​—2 Sam. 12:1-14.

Nje o me̱nde̱no̱ bola yete̱na o be̱n diko̱m di po̱ngi diwuse̱ dinde̱ne̱ to̱so̱ di boli bobe bonde̱ne̱ e? We ná o pula bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná bonde̱ la diwuse̱ lao le ná di ńamse̱ diko̱m lańu. To̱so̱ ná we ná wo̱nge̱le̱ ná langwea la batudu bedangwedi bao ba bobe ná bongwane̱ mo̱ o mbad’a mudī, le nde mbad’a so̱lise̱ la diko̱m lo̱ngo̱. Nje so̱ o me̱nde̱no̱ bola e?

Giani, di se̱le̱no̱ kwalea omo̱ń, mo̱ ná: “Ne̱n nde ná mambo ma tuko. Morisio a si ta pe̱ a tele̱ye̱ mba mulema mao ka ko̱lo̱ngo̱ne̱. Na mba na sisea mo̱ be̱be̱, to̱ná nika e tano̱ mba ndutu o bola nika. Na baise̱ na mbame̱ne̱ ná: ‘Nje neno̱ ná na langwea mo̱ yena a si bino̱ e? Na si bi nje eno̱ ná a bola!’ Nde no̱nge̱le̱no̱ nje ye̱se̱ jokono̱ mwemba, na mba na kusa ngińa o kwalisane̱ mo̱. Morisio a boli mulemlem ponda na tano̱ na be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱. Na si ta ná pula bo̱lo̱ne̱ mo̱ ka diko̱m, na ta nde ná pula jongwane̱ mo̱ ebanja na ta na pulea mo̱ bwam.”

Morisio a bati ná: “Giani a ta mbale̱​—a ta pe̱ a te̱nge̱ne̱. Na ta na bia ná seto̱ mo̱ to̱so̱ Yehova nde ba ta njo̱m a betune̱ ba mpo̱so̱ko mam ma bobe. Nemedi so̱ mbe̱t’a dibongo, na ponda na timbi be̱ne̱ ja la bwam la mudī.”

David a ta a be̱ne̱ mako̱m mape̱pe̱ mena ma ta mo̱ jemea o ponda mitakisan. Mō̱ ńa ma mako̱m a ta nde Husai, ńena Bibe̱l e mato̱peano̱ ka “diko̱m la David.” (2 Sam. 16:16; 1 Myan. 27:33) A ta nde angame̱n be̱ muboledi nunde̱ne̱ o eboko a kiṅe̱, ńena nu ta pe̱ nde diko̱m la timtim na mot’a mundenge ńa kiṅe̱, mō̱ ńena o ponda iwo̱ a ta be̱ a lomabe̱ o bola mambo m’esoka.

Ponda mun’a David Absalom a dumbino̱ kond’a janea, jita la Bonaisrael ba te̱medi nde o mudi ma Absalom, nde Husai a si boli nika. Niponda David a tano̱ a ńa mīla, Husai a bupe̱ mo̱. David a ta a bwa ndutu jita ná mun’ao ńa mo̱me̱ne̱ nde a so̱lise̱ mo̱ name̱ne̱ pe̱ na bō̱ bena a tano̱ a lakisane̱. Nde Husai a ta a tika be̱ jemea, ka mō̱ ńena nu ta be̱be̱ o le̱ke̱ye̱ kwedi bwanga o londise̱ ndaki ńena ni ta ńangame̱n tabilane̱ mwano ma bobe mu wekabe̱ ońola David. Husai a si boli nika buka te̱ o londise̱ m’bē̱ a tano̱ a be̱ne̱ ka muboledi nunde̱ne̱ ń’eboko a kiṅe̱. Nde a lee̱le̱ nde mo̱me̱ne̱ ka diko̱m la jemea.​—2 Sam. 15:13-17, 32-37; 16:15–17:16.

Nika e makwangwe̱le̱ mulema o je̱ne̱ o nin we̱nge̱ ná mulatako mwe oteten a bonasango na bonańango mu titi buka te̱ ońola m’bē̱  to̱so̱ epolo ba be̱nno̱ o mwemba. Nje ba makwalano̱ tongwea na bebolo babu ye nde ná: “Na titi diko̱m lo̱ngo̱ ońolana e mapula nika, nde ońolana we mba mweńa.”

Nje e po̱yedi munasango Federiko yen. Na jongwane̱ la diko̱m lao la timtim, a tongwe̱le̱ o po̱ngulane̱ bedangwedi bao. Federiko mo̱ ná: “Ponda Antonio a po̱ino̱ o mwemba masu, di lati diko̱m dibokime̱ne̱. Biso̱ babane̱ di ta nde baboledi o mwemba, di to̱ndo̱ pe̱ bola ebolo mwemba. Nde ombusa ponda, na mo̱ a te̱se̱be̱ ka mutudu. O sumo te̱ diko̱m a tano̱, a ta pe̱ nde mba eyembilan a bwam o bupe̱.” Nde Federiko a ta a po̱ngo̱ diwuse̱. Dibokime̱ne̱ na mo̱ a kusa jongwane̱ la mudī, nde a si ta pe̱ a dongame̱n o bolea ka paonia to̱so̱ muboledi o mwemba. Nje Antonio a bolino̱ e?

Federiko mo̱ ná: “Ne̱n ná Antonio a bo ndutu mwemba na mba. A we̱ na ngud’ao ńe̱se̱ o jongwane̱ mba lo̱ko̱ besengedi bam ba teten. A ta ombwea ja lam la bwam la mudī jita, a si caki pe̱ to̱ mba tom. Embe̱ mba ná na be̱ pe̱te̱ ngińa o mudī na ná na si bo̱bo̱.” Antonio a matele̱ye̱ ná: “Na tombise̱ ponda jita na Federiko. Na ta na pula ná a senge na mo̱me̱ne̱ ná e wonja o kwalisane̱ mba jombwea to̱ njika lambo nde, to̱ mo̱me̱ne̱ jombwea ndut’ao.” Bwam bwe nde ná, na ponda Federiko a timbi pe̱te̱ be̱ ngińa o mudī, na mo̱ a te̱se̱be̱ pe̱te̱ ka paonia na ka muboledi o mwemba. Antonio a makwese̱ ekwal’ao na ben byala ná: “To̱na di si maboleano̱ pe̱ o mwemba mō̱, je batabata buka nje di tano̱ kwaṅ.”

Ne̱ni o me̱nde̱no̱ senga o mulema yete̱na diko̱m la mbale̱ jumbe̱ wa mbusa o ponda o be̱nno̱ ńo̱ng’ao e? Ngus’a mambo ye ná i bwesane̱ ndutu jita. Mo̱ o me̱nde̱ we̱le̱ lakise̱ mo̱ e? Mulatako mańu mu me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ ngińa kana mu tano̱ o mińa maboso e?

Dutea te̱ o nje e po̱yedi Yesu o mińa mao misukan o wase. A tombise̱ ponda eyeka na bamuloloma bao ba jemea, ba ta pe̱ ba be̱ne̱ mulatako ma tobotobo. Yesu a ta a te̱nge̱ne̱ o bele̱ babo̱ ná mako̱m. (Yohane 15:15) Nde, nje e bolan ponda a damabe̱le̱no̱ e?  Bamuloloma ba ńī nde mīla. Petro a kwali nde na bwē ná a si me̱nde̱ coma Sango ao tom, nde bo bulu me̱ne̱ Petro a to̱bi ná a si bi Yesu!​—Mat. 26:31-33, 56, 69-75.

Yesu a ta a bia ná a me̱nde̱ nde lembe̱ kekise̱ lao disukan muso̱lo̱ki. Nde to̱na wa, a ta a be̱ne̱ njo̱m o je̱ne̱ ná a so̱lisabe̱, to̱ mo̱me̱ne̱ bwa ndutu. Nde a si lee̱le̱ pimbimbi to̱ jombwe̱ o ekwali a kwalisanno̱ bokwedi bao mińa to̱ mininga ombusa bepumbwedi bao. Yesu a se̱n bwam o botea langa mawuse̱ ma bokwedi bao, nate̱na mo̱me̱ne̱ nje ba bolino̱ bo bulu a damabe̱le̱no̱.

O diwengisan, Yesu a lo̱ki nde Petro na bane̱ bamuloloma. A yikiye̱ lakisane̱ a tano̱ a be̱ne̱ne̱ babo̱, a bola babo̱ bediedi jombwea ebol’a belēdi ye mweńa buka be̱se̱ o myango ma longe̱ la mbel’a moto. Yesu a langi te̱nge̱ nde bamuloloma ka mako̱m mao. Ndolo a tano̱ a be̱ne̱ne̱ babo̱ e tapi milema mabu. Ba keki we̱ na ngud’abu ńe̱se̱ ná ba si caka pe̱ Sango abu. Nde ba tongwe̱le̱ pe̱, ebanja ba londise̱ ndaki ńena a bake̱no̱ bokwedi bao.​—Bebolo 1:8; Kol. 1:23.

Munańango mō̱ nu be̱n dina ná Elvira a dia a mo̱nge̱le̱ bwambwam ponda si so̱ṅtane̱le̱ di po̱ino̱ oteten a mo̱ na diko̱m lao Yuliana; mo̱ ná: “Ponda a kwalanno̱ mba ná nje na bolino̱ e bwese̱ mo̱ ndutu, nika e takise̱ mba jita teten. A ta a be̱ne̱ bwam o linga. Nde nje e ńakisan mba ye nde ná a ta nde a takea mba jita na ońola betune̱ ba bedangwedi bam. Na matimbise̱le̱ masoma ponda ye̱se̱ ná a s’ombwedi bobe na bolane̱no̱ mo̱, o diwengisan, ombwedi nde bobe na tano̱ na bolea mbame̱ne̱. Na matimbise̱le̱ Yehova masoma ná na ta na be̱ne̱ diko̱m di we̱le̱ ja lam la bwam o epol’a boso denge̱ besengedi bao ba teten.”

Nde nje diko̱m la mbale̱ di me̱nde̱no̱ bola ke̱ mulatako ma diko̱m mwe o bete̱medi be nde̱nde̱le̱ e? Di me̱nde̱ nde kwala lambo na bwē nde na muyao ke̱ nika e mapula. Di diko̱m di me̱nde̱ nde be̱ kana Natan na Husai, bena ba tiki be̱ jemea to̱ o pond’a bobe, na kana Yesu, nu ta be̱be̱ o lakise̱. Mo̱ we nde ni ńai a diko̱m e?