1, 2. (a) Njik’ebolo e ta yaboso o longe̱ la Yesu, ońola nje pe̱ e? (b) Nje jangame̱nno̱ bola ná di tongwe̱le̱ ka “baboledi mwemba na Loba” e?

YESU KRISTO a ta nde kapinta, to̱ mot’a wedi, na mubole̱ mboṅ ońola mbale̱. (Marko 6:3; Rom. 15:8) A ta a bia ben bebolo bebane̱ bwam. Ka mubole̱ ebol’a bebongo, oko ne̱ni bolane̱ belongisan ba y’ebolo, o po̱ngo̱ne̱ bebambu nje ye̱se̱ a tano̱ a pula. Ka mulēd’a myango ma bwam, a ta jangwa o bolane̱ so̱ṅtane̱ lao la njiba la Betiledi o jongwane̱ beye̱me̱ki ba bato o so̱ṅtane̱ mbal’a Eyal’a Loba. (Mat. 7:28; Lukas 24:32, 45) A po̱ino̱ 30 ma mbu Yesu a we̱le̱ belongisan bao b’ebol’a kapinta o mbasan ebanja a ta a bia ná ebol’a dikalo nde ye mo̱ mweńa buka be̱se̱. A kwali ná ebol’a belangwedi ba myango ma bwam ma Janea la Loba e ta nde njo̱m po̱ ńena ońol’ao nde Loba a lomno̱ mo̱ o wase. (Mat. 20:28; Lukas 3:23; 4:43) Ebol’a dikalo nde e ta Yesu lambo laboso o longe̱ lao, a ta pe̱ a pula ná bape̱pe̱ ba late na mo̱ o y’ebolo.​—Mat. 9:35-38.

² Je ná di si be̱ kapinta, nde ye mbale̱ ná je nde balangwe̱ myango ma bwam. Y’ebolo ye mweńa jita, kana di mabolano̱ mo̱ na Loba, je nde “baboledi mwemba na Loba.” (1 Kor. 3:9; 2 Kor. 6:4) Di memba ná “mutonga ma lambo m’eyal’a [Yehova] mwe nde mbale̱.” (Mye. 119:159, 160) Ońola nika nde jangame̱nno̱ bola ná di be̱ ‘balangwe̱ eyal’a mbale̱ ka ni te̱nge̱n’ o dikalo. (Langa 2 Timoteo 2:15.) O nika, jangame̱n we̱ ná  di benge be̱ jangwa o bolane̱ Bibe̱l, elongisan a boso di mabolane̱no̱ o jokwe̱le̱ mbale̱ jombwea Yehova, Yesu, na Janea. Ná di tongwe̱le̱ o ebol’asu ya dikalo, bebokedi ba Yehova be busise̱ belongisan baboso bena jangame̱nno̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱. Be nde o Mukoba masu ma belongisan ba belēdi.

3. O njik’ebolo jangame̱nno̱ be̱ mususu o yin son a ponda di diane̱no̱ e, bupisane̱ Bebolo 13:48, ba nja jangame̱nno̱ wasa e?

³ We ná o baise̱ na wame̱ne̱ ońola nje e mabelabe̱no̱ ná Mukoba ma belongisan ba belēdi nde seto̱ Mukoba ma belongisan ba dikalo. “Te̱ la dikalo” nika ńe nde bīse̱ la mwe̱ndi; nde “lee̱” nika ńe nde tele̱ la moto mulopo ná a so̱ṅtane̱ belēdi, be tape pe̱ mo̱ mulema, ná nika e tute̱le̱ mo̱ o we̱le̱ nje okono̱ o ebolo. O yin son a ponda di diane̱no̱ o te̱ dikalo, di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o botea mokwa ma Bibe̱l na jokwe̱le̱ pe̱ bato mbale̱. Nika e mabaise̱ ná di po̱nge miwe̱n o wasa ba bena ba “te̱se̱be̱ ońola longe̱ la bwindea,” nika ńe nde ba bena ba me̱nde̱ lambe̱ toi o senga mwe̱ndi ma Janea, jongwane̱ pe̱ babo̱ o timba badubedi.​—Langa Bebolo 13:44-48.

4. Ne̱ni jeno̱ ná di bia ba ba “te̱se̱be̱ ońola longe̱ la bwindea” e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di so̱ babo̱ e?

⁴ Ne̱ni jeno̱ ná di bia ba ba “te̱se̱be̱ ońola longe̱ la bwindea” e? Ka nje te̱ e tano̱ o ńo̱ṅo̱n a boso, mpo̱m ma mbadi ma so̱ babo̱ mwe nde tongwea na dikalo. O nika, jangame̱n nde bola ná te̱ite̱i ka nje te̱ Yesu anedino̱ biso̱ ná: “To̱ njika mundi munde̱ne̱ to̱ musadi lo mapo̱no̱, lo baise̱ nja nu dongame̱n oten.” (Mat. 10:11) Di si mengane̱ bato ba titi mbale̱, bato ba kumba, to̱ bena ba si do̱lisane̱ mambo ma mudī ná ba lambe̱ toi o senga myango ma bwam. Di mawasa nde bato be mbale̱, ba sibise̱ ńolo, be njai a mbale̱. Je ná di kobisane̱ mu muwaso na nje Yesu, nu ta kapinta, a wusano̱ bola, o wasa bebongo bangame̱n o po̱ngo̱ konda, tebedi, be̱nji, mo̱mbe̱, eko̱ko̱so̱, n.n. A so̱i te̱ ebongo yangame̱n, denge̱ a mabolane̱ belongisan ba mukoba mao na bia lao la bola, nde a busise̱ to̱ nje a mapulano̱. Biso̱ pe̱ jangame̱n nde bola mulemlem niponda jeno̱ o we̱ o timbise̱ bato be mbale̱ bokwedi.​—Mat. 28:19, 20.

5. Nje jangame̱nno̱ bia jombwea belongisan ba mukoba masu e? Bola eyembilan. (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

⁵ O mukoba masu, elongisan ewo̱ te̱ e be̱n yao ebolo. Di no̱nge k’eyembilan belongisan b’ebol’a kapinta Yesu a bolane̱no̱. * E ta e pula mo̱ belongisan o me̱ne̱, o maka, o ke̱, o tuba mapo̱ndi, o bola ebongo je̱ne̱ne̱ a mapulano̱, o jo̱mbo̱, musinga ma dime̱ne̱ o te̱se̱ na sim, na lata pe̱ bepasi. Na pe̱ nde yeno̱ na belongisan ba Mukoba masu, ewo̱ te̱ e be̱n yao eboled’a tobotobo. O nika, di wase so̱ ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ belongisan ba mweńa bena be bolabe̱ biso̱.

6, 7. (a) Ne̱ni o mabolane̱no̱ dipapa la adre̱s e? (b) Njika manda maba dipapa la bebeledi o ndongame̱n di be̱nno̱ e?

⁶ Dipapa la adre̱s. Le nde elongisan esadi yena di mabolane̱no̱ o langwea bato ba nja jeno̱ na loma pe̱ babo̱ o mulomba masu, we̱ni beno̱ ná ba bata bia biso̱, to̱ mo̱me̱ne̱ baise̱ jokwa la Bibe̱l. Buka na 400 000 la bato be mábaise̱ jokwa la Bibe̱l o jw.org, buka na bebwea ba bato be dia be mabaise̱ mokwa ma Bibe̱l buńa te̱! We ná o kumwa dangwane̱  ngus’a mapapa ma adre̱s ná o te̱ye̱ bato o madongame̱nno̱ dikalo ke̱ epolo ye̱ne̱n.

⁷ Bebeledi. Dipapa la bebeledi o ndongame̱n ka ne̱ni te̱ di yo̱kino̱ bele̱ mo̱ di be̱n manda maba. Di mase̱le̱ kwala ná: “O belabe̱ o jokwa Bibe̱l na Mboṅ a Yehova.” Denge̱ di malangwa ne̱ni bola nika, “o ndongame̱n asu ya ntelele” “to̱ na mutombise̱ wa jokwa.” Yen elongisan e si malangwa so̱ buka te̱ ba nja jeno̱, nde e mabele̱ pe̱ ba bena “ba bi ńa be tue o mudī” o po̱ jokwa Bibe̱l na biso̱. (Mat. 5:3, NW) Ye mbale̱ ná di makasa be̱se̱ ba mapo̱ o ndongame̱n, e be̱ ná bemedi jokwa la Bibe̱l to̱ ke̱m. Ba po̱i te̱, ba me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni beno̱ ná ba bata jokwa Bibe̱l.

8. Ońola nje yeno̱ mweńa ná bato bukeye o ndongame̱n asu to̱ e be̱ nde ngedi po̱. Bola eyembilan.

⁸ Ye mweńa ná di benge bele̱ bato o jukea o ndongame̱n asu to̱ e be̱ nde ngedi po̱. Ońola nje e? Ońolana ba me̱nde̱ je̱ne̱ diwengisan dinde̱ne̱ le oteten a njoaso’a da la mudī baboledi ba Yehova ba be̱nno̱, na njai a mudī ńe o ebasi ekwedi, Babilon Ninde̱ne̱. (Yes. 65:13) Ye ngus’a mimbu we̱nge̱ mome mō̱ na munj’ao o Amerika ba so̱ino̱ nin mbale̱. Ray na Linda ba ta ba domse̱ ná ba mabotea yenga o mitin. Ba ta ba dube̱ Loba, ba be̱ pe̱ njai a da la mudī, na babo̱ ba botea yo̱mbo̱ o bebasi be̱se̱ ba mundi mabu, ewo̱ te̱ ombusa yene̱. Bebasi be ta jita, na mina pe̱ jita. O bebotedi ba domse̱ ná ebasi ba me̱nde̱no̱ o po̱so̱ yangame̱n londise̱ mato̱ti maba. Laboso, yangame̱n jokwe̱le̱ babo̱ lambo la peńa, di londe̱ maba, je̱ne̱ne̱ la bato ba y’ebasi langame̱n lee̱le̱ ná be nde baboledi ba Loba. Ombusa mimbu jita, ba yo̱mbi o ebasi te̱ ya mundi mabu, nde ba bo ndutu jita. Ba s’oko to̱ lambo, to̱ je̱ne̱ne̱ la bale̱ o mitin pe̱ di si ta di lee̱le̱ ná be nde baboledi ba Loba. Ombusa babo̱ busa o ndabo a mitin nisukan o dipapa labu, Linda alo o ebol’ao, Ray pe̱ a timba omboa. O timba lao, a tombi oboso ba Ndabo a Janea, na mo̱ a baise̱ na mo̱me̱ne̱ ná, ‘Ońola nje na si maso̱lo̱no̱ owan, ná nombwe ne̱ni mambo ma matombano̱ e?’ A ta mańaka jita! Bato be̱se̱ o Ndabo a Janea ba ta muyao, ba bo̱to̱ pe̱ bwam. Ray alo nde ja o be̱nj’a boso, a bwane̱ pe̱ nje okono̱ muńe̱nge̱! Nik’e mo̱nge̱le̱ biso̱ nje ńamuloloma Paulo a kwalino̱ jombwea moto nu mapo̱ o ndongame̱n nged’ao ńaboso nde a kwala ná: “Loba e oteten ańu na mbale̱.” (1 Kor. 14:23-25) Na Ray a botea yo̱mbo̱ o ndongame̱n a su la woki te̱, denge̱ ńa teten a woki. Linda pe̱ a botea jukea, to̱ na nika ba tano̱ bā 70 ma mbu na lambo, bemedi jokwa la Bibe̱l, ba dubisabe̱ pe̱.

9, 10. (a) Ońola nje e bo̱bino̱ o bolane̱ trak e? (b) Bola beteledi ne̱ni bolane̱ trakt Janea la Loba le nde nje e?

⁹ Trakt. Di be̱n trakt lo̱mbi i mongwane̱ biso̱ o botea ekwali na bo̱bise̱ la ńolo. Botea ná yin trakt i botedino̱ o busisabe̱ o mbu 2013, lambo ka lokoli la lodun lotanu la trakt lo mábusisabe̱! Mpesa ma ben belongisan mwe nde ná woko te̱ bolane̱ po̱, we pe̱ ná o bolane̱ yine̱ ye̱se̱, ebanja i longedi nde mulemlem. Ne̱ni weno̱ ná o bolane̱ trakt o botea ekwali na moto e?

¹⁰ We ná o po̱so̱ bolane̱ trakt Janea la Loba le nde nje e? Lee̱ moto myuedi ma dipapa laboso, nde o baise̱ mo̱ ná: “O ta o mábaise̱ na wame̱ne̱ nje ye Janea la Loba e? We ná o kwala ná le nde . . . ?” Denge̱ o mabaise̱ mo̱ njika jalabe̱ la malalo a me̱nde̱no̱ po̱so̱. Esibe̱ langwea mo̱ nga jalabe̱ a po̱sino̱ di te̱nge̱n to̱ ke̱m, tele̱ trakt, wale o “Bibe̱l e makwala ná,” o lange bepasi ba Bibe̱l Daniel 2:44 na  Yesaya 9:6. E we̱li te̱ be̱, alane̱ ekwali oboso. O sukan, lee̱ myuedi mi malane̱ ekwali oboso “Myuedi ońola dutea”: “Ne̱ni longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ owas’a bediedi ba Janea la Loba e?” Nika nde e me̱nde̱ be̱ eyot’a ekwal’ango̱ na nu moto o ponda nipe̱pe̱. O pe̱pe̱le̱ di bupe̱, to̱pea ońola jokwa 7 la kalati nisadi Myango ma Bwam mi Mawe̱ na Loba!, ńe nde elongisan asu ewo̱ o botea mokwa ma Bibe̱l.

11. Njika janda kalat’asu ya mo̱di i be̱nno̱ e, nje pe̱ jangame̱nno̱ bia ońol’ao e?

¹¹ Kalat’a mo̱di. Njongo a Betatedi na Umwe̱! nde be kalati i camane̱ na i matukwabe̱ pe̱ buka ye̱se̱ o wase ńe̱se̱! Kana bato ba ńai na ńai a bekombo ba mundi ma wase ba malangano̱ mo̱, tem’ao i mombwea bato be o matongo ma wase me̱se̱. Di bolane̱ mo̱ o de̱ bato ńo̱ngi o mulema ná ba we̱le̱ babo̱me̱ne̱ mususu o nje ye mweńa buka ye̱se̱ o longe̱ nin we̱nge̱. Nde ná di tongwe̱le̱, jangame̱n se̱le̱ bia njika kalati jangame̱nno̱ bola njika klas’a bato.

12. (a) Ońola ba nja Umwe̱! e tilabe̱no̱ e, njika janda pe̱ e be̱nno̱ e? (b) Ne̱ni o tongwe̱le̱no̱ o jongwane̱ moto min mińa na yen elongisan e?

¹² Umwe̱! Ńe nde ońola balangedi ba si be̱n so̱ṅtane̱ la Bibe̱l ndongo to̱ bena ba si be̱n mo̱ na bambam. Pondapo̱ ba si bi to̱ lambo jombwea belēdi ba Kriste̱n, yen ebe ba si lakisane̱ pe̱ ebasi, to̱so̱ be ná ba si bie ná Bibe̱l ńe ná ńongwane̱ babo̱ o longe̱ labu. Janda laboso la Umwe̱! le nde ná mulangedi a bukeye o mo̱nge̱le̱ ná Loba e. (Rom. 1:20; Bon. 11:6) Ńe pe̱ nde ná ńongwane̱ mulangedi o dube̱ ná Bibe̱l ńe nde “eyal’a Loba . . . na mbale̱.” (1 Tes. 2:13) Tema ilalo ya mbu má 2018 ye nde: “Le chemin du bonheur,” “12 La besoka ba mandabo ma mbia me bonam,” “Jongwane̱ ońola ba ba male̱be̱.”

13. (a) Njongo a Betatedi ńa ntelele ńe nde ońola ba nja e? (b) Ne̱ni o tongwe̱le̱no̱ o jongwane̱ moto min mińa na yen elongisan e?

¹³ Njongo a Betatedi, ńa ntelele e makwalea nde mambo ma mudī ońola ba bena ba be̱n edube ewo̱ te̱nge̱ ońola Loba n’Eyal’ao. To̱ná beno̱ ná ba be̱ne̱ son a so̱ṅtane̱ la Bibe̱l, ba si maso̱ṅtane̱ belēdi bao ná te̱ite̱i. (Rom. 10:2; 1 Tim. 2:3, 4) Tema ilalo ya mbu má 2018 i malabe̱ min myuedi: “La Bible : actuelle ou dépassée ?,” “Que nous réserve l’avenir ?,” na “Mo̱ Loba a mombwea wa e?”

14. (a) Njika janda sinima ine̱i ye o mukoba masu i be̱nno̱ e? (b) Ne̱ni o tongwe̱le̱no̱ ponda o lee̱no̱ yin sinima e?

¹⁴ Sinima. O mińa ma Yesu, kapinta e ta nde e bolane̱ belongisan ba dia buka te̱. Nde o min mińa masu, mubole̱ ebol’a bebongo pe̱ a be̱n belongisan ba ngińa​—sō̱, masin ma tubane̱ mapo̱ndi, sanpepa, masin ma so̱lise̱ to̱no̱, na nika. O sumo te̱ kalati ye o mapapa, tatan di be̱n sinima ya bwam di malee̱no̱ bato​—ine̱i yao ye o mukoba masu ma belongisan: Ońola nje jokwa Bibe̱l e?, Ne̱ni jokwa la Bibe̱l di matombano̱ e?, Nje e matombe̱ o Ndabo a Janea e?, na Mboṅ a Yehova​—Ba nja jeno̱ e? Sinima yena i si buki minuti maba ye bwam o bolane̱ o ekwal’a boso. Je ná di bolane̱ yi ye bwaba o mape̱pe̱le̱, na ońola bato bena ba be̱n ponda. Ben belongisan ba bwam be ná be tute̱le̱ bato o jokwa Bibe̱l na jukea pe̱ o ndongame̱n.

15. Bola eyembilan e malee̱ ne̱ni sinima e matapano̱ moto ke̱ ombo mo̱ n’eyem’ao.

¹⁵ K’eyembilan, munańango mō̱ a ta a dongame̱n muto mō̱ nu wu o Mikronesia nu mato̱pe̱ eyem’a yape, na munańango asu a lee̱ mo̱ sinima Ońola nje jokwa Bibe̱l e? ń’eyem’ao. Ponda ni sinima e botedino̱, na nu muto a kwala ná: Eyem’am ye. Na dube̱ nika! Nin ton a  bwambo ńe nde ń’eyondi na wuno̱. E nde o to̱po̱ eyem’am!” Na mo̱ a kwala ná, a mala langa na jombwa pe̱ nje ye̱se̱ ye na eyem’ao o jw.org. (Kobisane̱ Bebolo 2:8, 11.) Jombweye eyembilan epe̱pe̱. Munańango mō̱ o Amerika a ta a lomea mun’a ndom’ao nu ta o ekombo epe̱pe̱ mu mulemlem ma sinima n’eyem’ao. Ombo mo̱, na mo̱ a tilea mo̱ ná: “Di dongo di makwaleye̱ ońola ńabobe nu maneye̱ wase di tapi mba tobotobo. Na baise̱ jokwa la Bibe̱l o Inte̱rne̱t.” Nu mun’a ndom’ao e nde o ekombo yena ebol’asu yeno̱ owas’a mwekan!

16. Teleye̱ janda la tobotobo la kalati nisadi te̱: (a) Sengane̱ Loba ná o be̱ longe̱ o bwindea. (b) Myango ma Bwam mi Mawe̱ na Loba! (c) Ba nja ba mabole̱ jemea la Yehova we̱nge̱ e?

¹⁶ Kalati isadi. Moto mō̱ nu, a si mawe̱le̱ langa bwam, a si be̱n pe̱ to̱ kalat’asu n’eyem’ao, ne̱ni weno̱ ná wokwe̱le̱ mo̱ mbale̱ e? Di be̱n elongisan ońola ni ńai a moto, ye nde​—kalati nisadi Sengane̱ Loba ná o be̱ longe̱ o bwindea. * Elongisan e peti bwam ya botea mokwa ma Bibe̱l ye nde kalati nisadi Myango ma Bwam mi Mawe̱ na Loba! We ná o lee̱ moto di 14 la tema le o dipapa di sukan, wese̱le̱ pe̱ ná a langweye wa njika mo̱ ni do̱lisan mo̱. Nde o boteye jokwa o ni tema a po̱sino̱. Mo̱ o ta o mákeka bola nika o mape̱pe̱le̱ mo̱ngo̱ e? Ba nja ba mabole̱ jemea la Yehova we̱nge̱ e? Nin nde ńe kalati nisadi ni londe̱ ilalo ńa mukoba masu. E busisabe̱ nde o jongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l ná ba bie bebokedi basu. Ná wokwe ne̱ni bolane̱ mo̱ o jokwa la Bibe̱l te̱, ombwa Kalat’a ndongame̱n ńa Longe̱ lasu la kriste̱n ń’ebol’a dikalo ńa mo̱di ma So̱ṅe̱ 2017.

17. (a) Njika janda la tobotobo kalati te̱ e be̱nno̱ e? (b) Nje be̱se̱ bena ba madubisabe̱ bangame̱nno̱ bola e, ońola nje pe̱ e?

¹⁷ Kalati inde̱ne̱. O botedi te̱ jokwa o kalati nisadi, we ná o tomba o kalati Nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? to̱ njika ponda. E mongwane̱ moto o bata be̱ne̱ so̱ṅtane̱ la belēdi ba dibongo ba Bibe̱l. Mokwe̱ Bibe̱l a bo̱le̱ te̱ ni kalati, nde e be̱ ná e o ńaka o mbad’a mudī, alane̱ jokwa oboso na kalati Ne̱ni tingame̱ na ndol’a Loba. E me̱nde̱ jokwe̱le̱ mokwe̱ Bibe̱l ne̱ni we̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo o longe̱ lao la buńa te̱. O si dimbea ná, to̱ e be̱ nde ombusa dubise̱ labu, bangame̱n walane̱ jokwa labu oboso natē̱ ba bo̱le̱ yin kalati ibane̱. Nika e me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ ná ba bame o mbale̱.​—Langa Kolose 2:6, 7.

18. (a) Nje kalat’a 1 Timoteo 4:16 e mome̱le̱no̱ biso̱ bena di mokwe̱le̱ mbale̱ o bola e, nje pe̱ nika e mawanano̱ e? (b) Niponda jeno̱ o bolane̱ Mukoba masu, nje yangame̱n be̱ janda lasu e?

¹⁸ Biso̱ Mboṅ a Yehova, m’bē̱ masu mwe nde ná jokwe̱le̱ bato “eyal’a mbale̱ ya myango ma bwam” ye ná yongwane̱ bato o be̱ne̱ longe̱ la bwindea. (Kol. 1:5; langa 1 Timoteo 4:16.) Ońola nika nde di bolabe̱no̱ Mukoba masu ma belongisan ba belēdi mwena mu londi na nje e mapule̱ biso̱. (Ombwa edinge̱le̱ “ Mukoba ma belongisan ba belēdi.”) Di be̱ so̱ jangwa o bolane̱ ben belongisan. Mute̱ dikalo te̱ e ná a po̱so̱ njika kalati o mukoba ma belēdi a mabolano̱ moto nu lee̱le̱ ńo̱ngi, na njika ponda pe̱ a mabolano̱ mo̱ mo̱. Nde janda lasu di titi buka te̱ ná di camane̱ kalati; to̱ die̱le̱ mo̱ bato bena ba si lee̱le̱ ńo̱ngi o senga mwe̱ndi masu. Janda lasu le nde ná bato be mbale̱, ba sibise̱ mańolo, na be pe̱ njai a mbale̱​—bato bena ba “te̱se̱be̱ ońola longe̱ la bwindea,” di timbise̱ babo̱ bokwedi.​—Bebolo 13:48; Mat. 28:19, 20.