1.  Te Auala e Iloa ai ia Papelonia te Kakai Lahi

2.  Ko Afea te Afio Mai ai te Mesia?

3.  Togafitiga Fakafomai e Fakaaogā i te Toto

4.  Nonofo Kehekehe

5.  Aho Mālōlō ma na Aho Fakamanatu

6.  Famai Pehia

7.  Matakupu Fakapihinihi ma Fakatetulafono

 1. Te Auala e Iloa ai ia Papelonia te Kakai Lahi

E vefea ona ki tatou iloa e fakaata mai e “Papelonia le Aai Tele” na lotu hehē uma? (Faaaliga 17:5) Iloilo na fakamaoniga ienei:

• E ia fakatonutonua te lalolagi katoa. E fakamatala mai i te Tuhi Paia, kua tiketike ia Papelonia te Kakai Lahi i luga o te “motu o tagata ma nuu.” E iei tona “aai tele lea e pule i tupu o le lalolagi.”—Faaaliga 17:15, 18.

• Ko ia e he ko he mālō malohi fakapolotiki pe ko he faiga fakapihinihi. Kua takua i te Tuhi Paia, e hao na tupu o te lalolagi ma na “tagata faatauʻoa” mai i tona fakaumatiaga.—Faaaliga 18:9, 15.

• E ia takukinoa te Atua. E taku ia ko te fafine talitāne auā e faifaimea fakatahi ma na faigāmālō ke ia maua ai na tupe pe ko ni koloa. (Faaaliga 17:1, 2) E ia fakahehēa na tino o na atunuku uma, ma fahiotia te tokalahi o tagata.—Faaaliga 18:23, 24.

Toe foki ki te lehona 13 vaega 6

 2. Ko Afea te Afio Mai ai te Mesia?

Na valoia mai i te Tuhi Paia ka afio mai te Mesia kafai kua uma he vaitaimi o he 69 vaiaho.—Faitau teTanielu 9:25.

• Ko anafea na kamata ai te 69 vaiaho? Na kamata i te tauhaga 455 T.L.M. Ko te tauhaga tenā na fano ai te kovana ko Neemia ki Ierusalema ke “toe fausia ma toe atiina aʻe” te kakai.—Tanielu 9:25; Neemia 2:1, 5-8.

• Ko heā te mataloa o te 69 vaiaho? I ietahi valoaga o te Tuhi Paia, e fakahino atu te aho ki he tauhaga. (Numera 14:34; Esekielu 4:6) Ko te vaiaho la, e fakahino atu ki he fitu tauhaga. I te valoaga tenei, ko te 69 vaiaho e tutuha tenā ma te 483 tauhaga (69 vaiaho x 7 aho).

• Ko anafea na uma ai te 69 vaiaho? Kafai e faitau te 483 tauhaga, kamata mai i te 455 T.L.M. kae katoa i te tauhaga 29 T.A. a Ko te tauhaga tonu tenā na papatiho ai ia Iesu ma kavea ma Mesia!—Luka 3:1, 2, 21, 22.

Toe foki ki te lehona 15 vaega 5

 3. Togafitiga Fakafomai e Fakaaogā i te Toto

E he talia e Kelihiano na tuigatoto, pe ko te tui foki o o latou toto ma foki mo he tahi tino. Kae e iei na togafitiga fakafomai e fakaaogā ai lava te toto o te tino te e tauale. Ko ietahi o na togafitiga, e ve ko te teu o te toto ka ko heki fai te takotoga, e he talia e Kelihiano.—Teuteronome 15:23.

Kae e iei na tahi togafitiga e ono talia. E aofia ai te hiaki o te toto (blood test), fakamamā (hemodialysis) ma te fakahuavaia (hemodilution), fakafano o te toto ki he taga kae fakaaogā te vai e hui ai te toto kae fai te takotoga (cell-salvage), pe ko he mahini e fakaaogā i na takotoga o te fatu (heart-lung bypass). E tatau ke filifili lava e he Kelihiano te auala e fakaaogā ai tona toto ka koi fai he takotoga, i he hiakiga fakafomai, pe ko ni ona togafitiga e fai. Atonu e kehekehe na auala e fai ai e na fomai na togafitiga ienei. Ka ko heki talia la e he Kelihiano ho he togafitiga venei, e tatau ia ke malamalama lelei i te auala ka fakaaogā ai tona toto. Iloilo na fehili ienei:

• Kae e vefea nei kafai i he togafitiga e fakafano i he mahini toku toto ke toe liliu mai ki toku tino, kae e ono motu te fanoga o te toto mo he taimi? E fakataga nei au e toku lotofuatiaifo, ke kikila ki te toto te ei fafo o te tino, ve ko he vaega lava o toku tino, ma e he manakomia ke “sasaa i le palapala”?—Teuteronome 12:23,24.

• Kae e vefea nei kafai e tui kehe he vaega o toku toto ka koi fai he takotoga, e fakamamā pe fai ki iei ni togafitiga oi toe tui ai ki toku tino? E afaina ai nei toku lotofuatiaifo te kua akoakoa i te Tuhi Paia, pe e ono ko talia te togafitiga?

Toe foki ki te lehona 39 vaega 3

 4. Nonofo Kehekehe

E he fautua mai e te Tuhi Paia te nonofo kehekehe o he ulugali. E fakamanino mai foki ko te nonofo kehekehe o he ulugali, e he maua ai e ho he tino o ki laua te haolotoga ke toe faipoipo. (1 Korinito 7:10, 11) Kae e iei na tulaga e ono mafaufau ai he Kelihiano ki te nonofo kehekehe o he ulugali.

• Te matuā he fofou ke tauhi te kāiga: E he fia fofou te tāne ke tauhi tona kāiga i te itu fakatetino, ma kua he maua ai e te kāiga na mea e manakomia mo na aho takitahi.—1 Timoteo 5:8.

•   Hauaga kino lele: Ko te hauagia o he paaga e mafai ke iku ki te tulaga e afaina ai te olamālōlō o he paaga pe lamatia ai foki tona ola.—Kalatia 5:19-21.

• Kua matuā lamatia ai te faiā ma Ieova: Ko te tāne pe ko te avaga e fakaha tona paaga ke kaukauna ki a Ieova.—Galuega 5:29.

Toe foki ki te lehona 42 vaega 3

 5. Aho Mālōlō ma na Aho Fakamanatu

E heai he vaega ma Kelihiano i ni aho fakamanatu e he fiafia ai ia Ieova. Kae e tatau na Kelihiano uma ke fakaaogā o latou lotofuatiaifo kua akoako lelei i te Tuhi Paia, ke filifili ai te mea e tatau ona fai i ni tuluga venei e ono pa mai. Iloilo na fakaakoakoga ienei.

• Kua fakamanuia atu he tino mo he aho fakamanatu. E mafai koe ke lea ve atu lava: “Fakafetai.” Kafai e fia malamalama atili te tino, oi fakamatala ai ki ei te mafuaaga e he ke fakamanatu ai te aho fakamanatu tenā.

• Kua valakaulia koe e tau avaga e he talitonu, ki he fakatahiga ma tona kāiga i he taimi o he aho fakamanatu. Kafai e filifili koe ke fano, e tatau ke ke fakamatala muamua ki tau paaga, e he fai hau vaega i ni tu pe ni faiga e fetenaki ma te Tuhi Paia i te taimi o te fakatahiga.

• Kua foki atu e to pule i te galuega he ponehi i na vaitaimi o ni aho fakamanatu. Ka teteke nei e koe te ponehi? E ono maua he tali i te manatu ve: Ko te ponehi nei tenei e foki mai e te pule ma te mafaufau e mo te aho fakamanatu, pe ko he auala lava e ia fakaalia ai tona talihapaia o au galuega lelei?

• Kua kavatu e he tino he meaalofa i te vaitaimi o na aho fakamanatu. Atonu na lea atu: “E ko iloa ko koe e he fai aho fakamanatu venei, kae ko au e fofou ke kavatu te meaalofa tenei mo koe.” Atonu ko te tino tenā he tino agalelei. Kae i te tahi itu, e tatau ke ke iloilo pe ko te ia kavatua o te meaalofa ko he taumafaiga ke tofotofo to fakatuatua pe fakaaofia koe i na fakamanatuga o te aho fakamanatu. Mafaufau lelei, oi filifili ai loa pe ke talia te meaalofa. Ko na filifiliga uma e ki tatou faia, e tatau ona iei ai he lotofuatiaifo lelei ma fakamaoni ki a Ieova.—Galuega 23:1.

Toe foki ki te lehona 44 vaega 1

 6. Famai Pehia

Ona ko ki tatou e alolofa ki ietahi tino, e matuā fakaeteete ai ke nahe pēhi ni famai pehia ki a te ki latou. E tāmau te manatu tenā e tuha pe kua maua ki tatou i he famai pehia, pe mahalohalo foki kua lavea ki tatou i he famai pehia. E ki tatou faia veia auā kua fakatonu mai e te Tuhi Paia: “Ia e alofa atu i lou tuaoi e pei o oe lava iā te oe.”—Roma 13:8-10.

E fakaali vefea e he tino kua taule i he famai pehia te alofa tenei mo ietahi? E he tatau ke ia fuhi pe kihi ki ni ietahi tino. E he tatau foki ke ia te ia ni lagona he fiafia kafai e he valakaulia ia e ietahi tino ki o latou fale, mo te puipuiga o o latou kāiga. Ma kafai e hauni ia ke papatiho, e tatau ke ia fakailoa atu ki te hokotaga o te kau toeaina tona tulaga ke fai ai ni hauniuniga mo te puipuiga o ietahi tino ka papatiho. Ka ko heki kamata he faigauō ma he tino o te tahi itupā, kafai hove kua maua e he tino he famai pehia, e tatau ia ke lotomalie ke fano oi hiaki tona toto. Ko te fai venei, e fakailoa atu ai to manatu mamafa mo ietahi, kae e ke “vaavaai ma le naunau e lē gata i au lava mea, ae i mea foʻi e lelei ai isi.”—Filipi 2:4.

Toe foki ki te lehona 56 vaega 2

 7. Matakupu Fakapihinihi ma Fakatetulafono

E mafai ona kalofia e ki tatou te lahi o fakafitauli, e ala i te fai o ni tuhituhiga mo ni maliega, e tuha pe ko he maliega i te va ma he tahi Kelihiano. (Ieremia 32:9-12) Kae, e ono pa mai lava ni tamā kehekehega ma ietahi e fakatatau ki na tupe pe ko ietahi matakupu. E tatau ona vave ki latou fakaleleia te kehekehega i he auala filemu, ma e he fakaaofia ai ni ietahi tino.

Kae, e vefea la i na matakupu matuiā, e ve ko na faiga taufakavalea pe ko te taku fakakino? (Faitau te Mataio 18:15-17.) Na fakailoa mai e Iesu ni lakahaga e tolu e tatau ke kui ai:

1. Taumafai ke fakalelei te matakupu tau lava ko koulua tokalua.​—Kikila ki te fuaikupu 15.

2. Kafai e heki iku lelei tenā, talohaga atu ki he tino pe ni tino e tokalua e matutua fakateagaga o te fakapotopotoga ke olo fakatahi koutou.—Kikila ki te fuaikupu 16.

3. Kafai e heki lelei lava te matakupu, oi fatoa fakailoa atu ai loa ki na toeaina.—Kikila ki te fuaikupu 17.

Mo te lahiga o na tulaga, e he tatau ona momoli e ki tatou ni o tatou uho ki te fakamahinoga, na e takuvalea ai te igoa o Ieova ma te fakapotopotoga. (1 Korinito 6:1-8) Kae, e iei na tahi matakupu e ono manakomia ke fakaiku e he fakamahino. E aofia ai te tatalaga o he faipoipoga, te aia a he tino ke tauhi e ia he tamaiti, te totogia o he tupe ki he paaga ma te fanau kafai kua teteka, he tupe mai te inihiua, te gau o he pihinihi, pe ko he pepa mavaega. Ko te fakaaogā e he Kelihiano te fakamahino ke fakaiku ai ni matakupu venei i he auala filemu, e he ia holia la te fautuaga a te Tuhi Paia.

Kafai e lipoti ki te tulafono e he Kelihiano he holitulafono matuiā, e ve ko te fakamalohia o he tino ke fai feuhuakiga, te fakakino o he tamaiti, he ohofakiga, kaihohoa, pe ko te fahioti tagata, e he ia holia la te fautuaga a te Tuhi Paia.

Toe foki ki te lehona 56 vaega 3