Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Ieren You i Zua sha Msen u Ter Wase La—Vegher u sha II

Ieren You i Zua sha Msen u Ter Wase La—Vegher u sha II

“Ter wen fa kwagh u a gbe ne je er ne lu a sôn Un ga yô.”—MAT. 6:8.

1-3. Er nan anmgbian u kwase ugen yange nenge wener Yehova fa mgbe naa?

KWAGH u yange er anmgbian u kwase ugen u i yer un ér Lana, ken tar u Jamani ken inyom i 2012 la, ka kwagh u a tsa kpa una hungur un ga. Yange nenge er Aôndo ungwa mbamsen nav uhar yô. A er msen u hiihii la zum u nyôr girgidogo u zan hen tashan u girgi i purugh yô; a sôn Yehova ér a bugh un gbenda una pase or kwagh shimi. Za nyer hen tashan shon yô, i kaa a na ér girgir shon kera ngi moughon sha iyange la ga, saa kpernan, maa a er msen na u sha uhar la, a sôn Yehova ér un vihi inyaregh kpishi, un kera ngu a kwagh ga shi un fa ape una za tsa kpaa ga, nahan a wase un.

2 Lana kure msen na u sha uhar la zwa lu a uma ga maa orgen gba yilan un ken ijime; or la kaa ér, “Uwu, Lana, ka nyi u va eren heene?” Or u lu lamen a na ne lu wannomso u yange ve zaan makeranta imôngo yô. Lu vea ngô na man ngô u ngô na, ve lu veren un gbenda, sha ci u lu van u va nyôron igirgi u yemen shin South Africa. Mba fe er hagher Lana ngu fan ape una za tsa ga yô, Elke, ngô u wannomso ne kaa a Lana ér a̱ kar vea yem ken ya. Mba yemen ken ya yô, Elke man ngô na za nenge sha Lana doo doo, shi ve lu pinen una akaa sha kwagh mcivir na man tom na u pasen kwagh hanma shighe la.

3 Kpernan pepe mba ye kwaghyan kera yô, ve pine Lana mbampin sha akaa a ken Bibilo kpishi, a na ve mlumun sha mi, shi a ngohol adereshi ve sha er una za hemen u sôron ve yô. Lana hide ken ya na doo doo, shi za hemen u eren tom na u pania u keke her. A nenge ér un u a “ongo msen” la yange ungwa mbamsen nav shi wase un kpaa.Ps. 65:2.

4. Ka mbamgbe mba nyi se lu timen sha mini?

4 Ka sea tagher a zayol kpoo yô, ka lun se ican u eren msen sônon Yehova ser a wase se ga, shi un kpa ka una ungwa er mbacivir un ve lu sônon un sha mbamgbe vev nahan i saan un iyol kpen kpen. (Ps. 34:15; Anz. 15:8) Nahan kpa, aluer se gbidye kwar sha msen u Ter wase la yô, se mase kaven er ashighe agen ka se hungur u teren mbamgbe mbagenev mba ve hembe lun hange hange la yô. U tesen ikyav yô, nenge ase er i ter kwagh u mbamgbe asev mba ken jijingi ken akaa a atar a i mase teren ken msen u Ter wase la yô. Kpa ma kwagh ngu u i gbe u se seer eren ve ieren yase ia zua sha kwagh u sha unyiin u i ter ken msen la, sha kwagh u kwaghyan wase u ayange ayange la yôô?Ôr Mateu 6:11-13.

“NA SE KWAGHYAN WASE NYIAN U A LU SHA CI U AYANGE AYANGE LA”

5, 6. Aluer se mba a kwagh u se ya a kuma se je kpa, hii nan ve i doo u se eren msen se sônon kwaghyan sha ci u mbageneve?

5 Aluer u nenge yô, i kaa heen ér nam kwaghyan “wam” nyian ga, kpa i kaa ér na se kwaghyan “wase” nyian. Ortamen ugen u sôron atôônanongo ken Afrika, mba yer un ér Victor, a kaa ér: “Ashighe kpishi ka m sugh Yehova kigh kigh er mo man kwase wam cii ishima i nyian se sha kwagh u kper se ya shin ape se za tsa ga yô. Anmgbianev mba ken tiônnongo mba nengen sha avese hanma iyange. Kpa ka m er msen sha ci u mba ve wasen se la mer Aôndo ma a wase ve u nôngon a mbamtaver mba ve tagher a mi sha kwagh u inyar la.”

6 Aluer se mba a kwaghyan kuma u se ya ayange imôngo yô, doo u se hen sha kwagh u anmgbianev mba ve lu ken ibanave shin ve lu yan ican sha ci u ma aahe la. Doo u se sôn sha ci ve tseegh tsô ga, kpa se er tom sha kwagh u se sen la. U tesen ikyav yô, se fatyô u panden kwagh u se lu a mi la nan mbaciviraôndo a vese imôngo mba i gbe u a wase ve la. Shi se fatyô u eren iyua i suen tom u Tartor u i eren tar sha won cii la hanma shighe, gadia se fa er i eren tom a uiyua mban sha inja yô.—1 Yoh. 3:17.

7. Yesu yange wa kwagh ér “asema a̱ de nyian [se] sha kwagh u kper ga” nena?

7 Er Yesu ter kwagh u kwaghyan wase u ayange ayange yô, ikyav tese ér lu ôron kwagh u akaa a kwagh a gbe se sha mi ayange ayange la. Nahan a pase er Aôndo a woho ahu a ken toho iyol yô, maa a kaa ér: “Man hire ne mba ne lu a anjighjigh u nan nee? Nahan yô, asema a̱ de nyian ne, kaan nen ner: . . . Sé zer nyi? ga.” A kure kwaghôron na ne sha u kimbir kwaghwan na u injaa ne ér: “Asema a̱ de nyian ne sha kwagh u kper ga.” (Mat. 6:30-34) Kwagh ne tese ér doo u se ver ishima u ombon uyôughyôughmbaakaav ga, kpa kwagh u se lu a mi u kuren mbamgbe asev mba ayange ayange la a̱ kuma se. Alaghga mbamgbe mban a lu ijiir i dedoo i tsan man tom u ua wase se u nengen sha tsombor wase, kua kwaghfan u una wase se u tsuan twersôron u injaa yô. Nahan kpa, aluer se mba sônon ser i kure mbamgbe asev mba iyolough mban tseegh yô, doo kuma ga. Se mba a mbamgbe mba ken jijingi mba ve hemba lu a inja yô.

8. Er Yesu ter kwagh u kwaghyan wase u ayange ayange yô, doo u kwagh ne una umbur se nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

8 Er Yesu ter kwagh u kwaghyan wase u ayange ayange yô, doo u kwagh ne una umbur se er i gbe u se yaan kwaghyan u ken jijingi yô. Yesu kaa ér: “Ka sha bredi tseegh or á lu uma ga, kpa ka sha hanma kwaghôron u a dugh sha zwa u Aôndo yô.” (Mat. 4:4) Sha nahan yô, gba u se za hemen u eren msen ser Yehova a naan se kwaghyan u ken jijingi ne her sha shighe vough.

“DE SE ANZÔ ASE”

9. Ka sha nyi gbenda nahan asorabo a ase a lu “anzô”?

9 Er nan ve Yesu yange ôr heen ér “de se anzô ase,” kpa va ngur ôron kwagh shighe ugen la yô, gema kaa ér “de se asorabo ase”? (Mat. 6:12; Luka 11:4) Ken anyom a karen ken ijime, a hemban er 60 nahan, magazin ne pase wang ér: “Ka sea er isholibo sha u peren tindi u Aôndo yô, se mba un a injô. . . . Gadia aluer se er Aôndo isholibo yô, una fatyô u nengen ér se kuma ku. . . . Una fatyô u ngohol bem na hen a vese kera, vihin ikyar i bem i a ye a vese la cii. . . . Se mba un a injô i dooshima, gadia se mba tesen ser a doo se ishima sha u ungwan imo na; nahan ka sea er isholibo yô, se kera fatyô u kimbin un injô i dooshima la ga, sha ci u aluer se mba eren isholibo yô, se mba tesen ser Aôndo doo se ishima ga.”—1 Yoh. 5:3.

10. Ka gbenda u nyi Yehova a ker sha u una deen se a asorabo, man se nenge kwagh ne nena?

10 Gba u a deen se a asorabo a ase ayange ayange, man gbenda ngu môm tseegh u Aôndo una de se a asorabo a ase ve a lu sha tindi yô: Ka sha nagh ku ipaan ku Yesu kura. Shin er i ne nagh kun anyom a kar hegen i zurum 2,000 nahan kpa, doo u ku a gba se kwagh tsung er ka iyua i i ne se nyian nahan. “Mpaa u uma” wase “taver ishe” je ma kwagh u orumace môm u nan yen ne nana er sha ci wase ve una zurum ikyua a nagh ku paan se kun je kpa ngu ga. (Ôr Pasalmi 49:7-9; 1 Peteru 1:18, 19.) Sha kpôô yô, doo u mayange se mem u sughun Yehova sha zege iyua ia ne se ne ga. Shi er i kaa ér “asorabo ase,” i lu “isholibo yam” ga yô, doo u kwagh ne una umbur se mba civir Yehova cii ér gba u a deen se asorabo a ase. Kwagh ne tese wang ér, Yehova soo ér se ver ishima sha mgbe wase u ken jijingi tseegh tsô ga, kpa se wa ikyo sha mgbe u ken jijingi u mbagenev, kua u mba ve er se kwaghbo la kpaa. Akaabo a mbagenev ve eren se la nga fe lun a vesen keng ga, shi ka a bugh se gbenda u tesen ser anmgbianev asev doo se ishima sha mimi shi se kegh iyol u den ve kwaghbo, vough er Aôndo a den se kwaghbo sha mhôôn nahan.—Kol. 3:13.

Wea soo wer Aôndo a de u a asorabo a ou yô, we kpa deen mbagenev kwaghbo (Nenge ikyumhiange i sha 11 la)

11. Gba hange hange u se deen mbagenev a kwaghbo sha ci u nyi?

11 Kwagh er vihi yô, se yina, nahan ashighe agen ka se wa kwagh ishima a mbagenev. (Lev. 19:18) Aluer se ôr mbagenev kwagh u orgen nan er a vese la yô, alaghga vea ta ikyaa a vese, nahan kwagh ne una va a mpav ken tiônnongo. Aluer se de ser imba kwagh ne i za hemen yô, tese ér se mba a iwuese sha mhôônom ma Aôndo a zungu se kua nagh ku ipaan ku a ne sha ci wase la ga. Ka sea deen mbagenev a kwaghbo ga yô, Ter wase u sha la kpa a kera zungwe se ga, nahan se kera zua a mtsera ken nagh ku ipaan ku Wan na kura ga. (Mat. 18:35) Yesu yange been kwagh u msen u Ter wase la yô, maa var inya ôron kwagh sha ikyaa ne. (Ôr Mateu 6:14, 15.) U masen yô, aluer se soo ser Aôndo a de se kwaghbo yô, gba kpee u se nôngo se palegh u eren kwaghbo u vesen. Isharen yase i nôngon ser se palegh kwaghbo la, zua sha kwagh ugen u dondon u i ter ken msen u Ter wase la yô.—1 Yoh. 3:4, 6.

“DE ZE A VESE HEN APE IMEEN I LU GA”

12, 13. (a) Yange mba eren Yesu batisema kera yô, maa nyi i ere? (b) Er nan ve i doo u se na orgen ibo shighe u se gbe ken imeen ga? (c) Er Yesu tile sha mimi zan zan ar ken ku yô, a tese wang ér nyi?

12 Aluer se umbur kwagh u yange er Yesu shighe u i sember eren un batisema la yô, se kav er i hii ve i gbe u se eren msen ser: “De ze a vese hen ape imeen i lu ga” yô. Yesu yange eren batisema kera yô, jijingi u Aôndo yem a na ken taaikyôngo. Er nyi? “Sha u diabolo a̱ za mee Un yô.” (Mat. 4:1; 6:13) Gba u kwagh ne una kpiligh se iyolo? Aluer se umbur ityôkyaa i vesen i i ne ve Aôndo yange tindi Wan na shin tar yô, kwagh ne una kpiligh se iyol ga. Lu u va wanger zayol u hii ken Eden shighe u Adam man Ifa venda hemen u Aôndo la. Yange gba u shighe a kar cii ve a na mbamlumun sha mbampin mba ve due sha kwagh ne la ye. U tesen ikyav yô, Aôndo yange gba or nan lu a mshi shinii? Orumace u vough nana fatyô u tilen sha mimi, tan ikyaa a Aôndo, shighe u “iferor” a tev nan a ican kpoghuloo je kpa? Orumace nana fatyô u lun sha tseeneke u nan, a hemen u Aôndo shio, kpa a kpe nan iyol, er Satan senge nahana? (Gen. 3:4, 5) A va naan mlumun sha mbampin mban sha ishima i Yehova vough yô, uumace man mbatyomov cii vea nenge er Yehova a hemen sha dooshima yô.

13 Yehova ngu wang, nahan mayange meen or ér nana er kwagh u ifer ga. Ka Diabolo a lu “ormee” ye. (Mat. 4:3) Diabolo ngu a hôn se sha igbenda kposo kposo. Nahan kpa, ka se ayol a ase se de ser a za a vese ape imeen i lu, shin se palegh i ye. (Ôr Yakobu 1:13-15.) Yesu yô, yange venda ameen la kera fese sha u ôron kwagh u i nger ken Mkaanem ma Aôndo la. Sha nahan yô, Yesu tese wang ér ka Aôndo a kom u hemen ye. Kpa Satan de ga. A kegh ér “saa shighe ugen.” (Luka 4:13) Yesu yange za hemen u hendan a hanma kwagh u Satan va a mi sha u meen un sha u a de kera til sha mimi ga la cii. Kristu tese ér hemen u Yehova ka u perapera shi tese kpaa ér orumace u vough nana fatyô u tilen sha mimi aluer nan tagher a imeen i hemban taver je kpaa. Nahan kpa, Satan ngu nôngon ér una mee mbadondon mba Yesu, kua we kpaa.

14. Ka nyi i gbe u se er ve se gba ken imeen ga?

14 Er i gbe ahon sha hemen u Yehova yô, a de ér Ormee a mee se a akaa a shin tar ne. Aôndo ze a vese hen ape imeen i lu ga. Kpa ngu a vangertiôr ken a vese shi a soo u wasen se kpaa. Kpa er Yehova a ne se ian i tsuan kwagh u se soo yô, gbe karen a ishima tsô yangen se u gban ken imeen ga. Gba u se er akaa ahar: Se lu per ken jijingi shi se eren msen kpoghuloo. Kpa Yehova ongo mbamsen asev nena?

Za hemen u taver ken jijingi shi eren tom u pasen kwagh sha gbashima (Nenge ikyumhiange i sha 15 la)

15, 16. (a) Ka ameen a nyi nahan i gbe u se hendan a mi? (b) Aluer or gba ken imeen yô, ka an i lu ibo i nana?

15 Yehova ne se icighan jijingi na u ageegh la, sha u a taver se u tilen dông shi a wase se u hendan a imeen yô. Aôndo shi te se icin sha akaa a i gbe u se palegh la, ken Mkaanem nam man sha ikyev i nongo na. Ngu a ta se icin sha akaa er u vihin shighe man inyaregh man agee a ase kpishi sha akaa a ikyoogh ga nahan. Anmgbian ugen mba yer un ér Espen, un vea kwase na Janne mba ken tar ugen ken veghertar u Yuropa, ape ior ve lu a kwagh ave kpishi yô. Ve er tom u pania u keke la ken tar ve ne kuma anyom imôngo, ape kwagh a hemba gban sha mbapasenkwagh yô. Mba va maren wan ve u hiihii la yô, ve de tom pania ne, shi hegen ve mar wan ugen kpaa. Espen kaa ér: “Ka se shi eren msen ser Yehova a wase se se gba ken imeen ga, sha ci u hegen se mba kera zough a shighe u eren ityom i Yehova er ngise nahan ga. Ka se sôn un ser a wase se se za hemen u taver ken jijingi her shi eren tom u pasen kwagh sha gbashima.”

16 Kwagh ugen u Satan a lu meen ior a mi sha ayange ne kpoghuloo yô, ka ufoto mba jimbagh mba nengen. Aluer se gba ken imeen la yô, ityôkyaa ngi i se na Satan ibo ga. Sha ci u nyi? Sha ci u Satan kua tar na vea fatyô u kighir se ér se er kwagh u a lu sha ishima yase ga ze. Mbagenev gba ken imeen ne sha ci u ka ve zer henen sha akaa a bo. Nahan kpa se fatyô u hendan a Satan, anmgbianev asev udubu udubu kpa er nahan.—1 Kor. 10:12, 13.

“YIMA SE SHA IFER”

17. (a) Se er nan ve ieren yase ia zua sha msen u se lu sônon ser i yima se sha ifer laa? (b) Shi kpuaa se zua a mpeveryol u nyi?

17 Aluer se soo ser ieren yase i zua sha msen u se sônon ser i “yima se sha ifer” shin sha ikyev i iferor la yô, gba u se nôngo kpoghuloo se lu “ior i tar [u Satan] ne ga.” Gba u ‘tar u Satan shin akaa a shin u aa doo se ishima ga.’ (Yoh. 15:19; 1 Yoh. 2:15-17) Gba u se za hemen u nôngon kwagh hanma shighe, sha er se lu paleghaa a tar ne yô. Shighe u Yehova una va ungwa msen wase sha u timin Satan man botar na ne la, a kundu se iyol je a zua ga! Gba u se umbur kpaa ser, shighe u i daa Satan sha i gbihi shin tar la je, a fa er shighe na a kera vese ga yô. Er ishima i vihin un tsung yô, ngu nôngon sha afatyô na cii ér una mee se, se de kera til sha mimi ga. Sha nahan yô, gba u se za hemen u eren msen hanma shighe ser i yima se sha ikyev na.—Mpa. 12:12, 17.

18. Sea soo u va waren mtim u tar u Satan ne yô, ka nyi i gbe u se za hemen u erene?

18 Sar ú u va nengen er a kar a Satan kera ve tar ua lu la kpa? Yô, za hemen u sônon wer Tartor u Aôndo u tsegha iti i Aôndo shi u na i er ishima na shin tar. Suur sha Yehova a̱ na u icighan jijingi na, shi a kure mbamgbe ou mba iyolough. Nahan kange ishima wer u nôngo ieren you i zua sha msen u Ter wase la.