Yehova Ngu Hemen Se ken Tom u Pasen Kwagh sha Tar Cii La
“Mo M ngu TER Aôndo wou, M tese u kwagh u una lu u a inja yô, M hemen we sha gbenda u ú zenden sha mi la.”—YES. 48:17.
1. Ka mbamtaver mba nyi Mbakristu mba sha ayange a ase ne ve tagher a mini?
SHIGHE u Mbashiada mba Yehova hii u pasen loho u dedoo la, anyom kar hegen hemba 130, yange ve tagher a mbamtaver kpishi. * Ve lu pasen loho u ior kpishi soo u ungwan ga yô, di er Mbakristu mba tsuaa mbara nahan. Yange ve vese iyenge ga, shi i nengen ve ér mba ior mba fan takerada kpaa ga. Heela tseegh ga, lu u ica a gba ga tsô ‘ishima a vihi’ Satan Diabolo a ve “tsung.” (Mpa. 12:12) Shi a gba u vea er tom ve u pasen kwagh la sha shighe u “ayange a masejime,” a aa iv a “ashighe a ican” la.—2 Tim. 3:1.
2. Yehova er nyi sha shighe wase ne sha er se seer eren tom u pasen kwagh laa?
2 Nahan kpa, Yehova wa ishima ér i yôô loho u dedoo sha shighe wase ne i tser tar cii, man kwagh môm kpa una bunde awashima la ga. Er Yehova yange yima ikyurior i Iserael u tsuaa la sha ikyev i Babilon nahan, a yima mbacivir un mba sha ayange ne sha ikyev i “Zegebabilon,” u a lu tartor u kwaghaôndo u aiegh sha tar cii la. (Mpa. 18:1-4) Ngu tesen se sha u i lu se a inja yô, a na se bem, shi a
wase se u tesen mbagenev kwagh na. (Ôr Yesaia 48:16-18.) Kpa u ngu wer, kwagh ne tese ér Yehova eren tom a tahav nav mbu fan kwagh u ken hemen la, sha er una kôôm akaa a a lu eren shin tar cii, sha er a seer eren tom u pasen kwagh u Tartor la ga. Akaa agen a a ze hemen shin tar la na yô, ka ican u pasen kwagh ga. Nahan kpa er se lu ken tar u Satan a hemen u ne yô, ashighe agen ka i tôv se a ican shi se tagher a mbamtaver mbagenev, nahan i lu se ican kpishi u pasen kwagh. Kwagh ka una lu nahan yô, i lu sha iwasen i Yehova tseegh se fatyô u pasen kwagh ye.—Yes. 41:13; 1 Yoh. 5:19.3. Ka nyi i ne ve “mfe” u mimi a seeree?
3 Yehova mgbegha profeti Daniel tsengaôron ér, sha shighe u mkur la “mfe” u mimi una seer. (Ôr Daniel 12:4.) Yehova yange wase Mbahenen Bibilo ve kav inja i atesen a mimi a hange hange a ken Ruamabera, a Mbakristu Mbaaiev yer sha atesen a ve ica i gba la. Nyian ne, mbacivir Yehova mba tesen ior mfe u mimi ne tar sha won cii. Sha mimi yô kwaghôron u profeti u Daniel la ngu kuren sha mi nyian. Ior mba kuman iyenge 8,000,000 nahan fa mimi u Bibilo ne shi mba tesen mbagenev mimi shon tar sha won cii. Ka akaa a nyi nahan a ne ve i fetyô u pasen loho u dedoo sha tar ciilii?
ER MGEM U BIBILO I WASE SE YÔ
4. Sha shighe u inyom i 1900 la nahan, i gema Bibilo ken ijô ime?
4 Kwagh môm u a ne ve tom wase u pasen kwagh ne u ze ikyura yô, ka msamber u Bibilo i samber wuee la. Mbahemenev mba Mbakristu Mbaaiev venda shin hendan a ior ér ve de er Bibilo ga. Ve er kwagh ne anyom kar hegen uderi imôngo, je yô ve wua ior mbagenev mba ve gema i la je kpaa. Ken kwavanyom u 1800 la, i gema Bibilo jimin cii shin avegher a i ken ijô kposo kposo je kuma er 400 nahan. Sha nahan yô, sha shighe u inyom i 1900 la nahan, ior kpishi lu a kôpi u Bibilo, kpa ve fa atesen a mimi a ken Ruamabera la ga.
5. Ka tom u nyi Mbashiada mba Yehova ve er sha u geman Bibilo?
5 Mbahenen Bibilo yange ve fa ér gba u vea pase ior kwagh u Bibilo i kaa yô, nahan ve er kwagh ne a uwer gban shio. Heela tseegh ga, ior mba Yehova pase kwagh a mbamgem mba Bibilo kposo kposo mba ve zua a mi la, shi ve kar ior ukôpi mba Bibilo mban kpaa. Hii ken inyom i 1950 la zan zan nyian, ve gber mgem u Bibilo u i yer ér New World Translation of the Holy Scriptures la jimin cii shin avegher a i ken ijô kposo kposo je hemba 120. Ken inyom i 2013 la, i hide i nyôôso mgem u Bibilo i New World Translation la ken zwa Buter, nahan i̱ taver u kaven ga, shi hemba ngin ican u geman kpaa ga. Shi ka sea pasen ior kwagh a Bibilo i taver u kaven ga ne yô, i lu ve ican u fan mimi ga.
ER ASHIGHE A BEM A WASE SE YÔ
6, 7. (a) Ken anyom 100 a karen la, i nôngo ityav sha tar kuma acin ame? (b) Bem u a lu ken ityar igen sha anshighe kpuaa la wase ior mba Aôndo u pasen kwagh nena?
6 Alaghga u pine wer, ‘Bem wase ior mba Yehova u pasen kwagh nena?’ Ken atô u anyom 100 a karen la, ityav wua ior umiliôn imôngo, hemban cii je yô, sha ashighe a i nôngo ityav mbi tar cii mbi ihiar mbira la. Shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar zan a mi ave la, Anmgbian Nathan Knorr, u lu hemen tom u pasen kwagh u Mbashiada mba Yehova lu eren sha tar cii hen shighe ne la, na kwaghôron sha mkohol u vesen ugen u i er ken inyom i 1942 yô. Kwaghôron la lu a itinekwagh ér “Peace—Can It Last?” (“Bem, Una Ngôôr Kpa?”). Kwaghôron la yange time sha Mpase ityough 17, ape i er kwagh u tesen ér ityav mbira mbia za zan zan maa Armagedon una va ga, kpa a lu bem una va la.—Mpa. 17:3, 11.
7 Shighe u Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar mbira kure la, tar cii lu ken bem ga. Kwaghtôvon ugen tese ér, hii ken inyom i 1946 zan zan inyom i 2013 la, i nôngo ityav kposo
kposo sha tar kuma iyenge 331. Ityav mbin wua ior umiliôn imôngo. Nahan kpa, ken atô u anyom la cii, ityar kpishi lu ken bem sha anshighe kpuaa, nahan ior mba Yehova er tom a shighe la sha u yôôn loho u dedoo. Lu nyi i due kere? Ken inyom i 1944 la, mbapasenkwagh u Tartor sha tar cii yina iorov 110,000. Nyian ne, Mbashiada mba Yehova hemba iorov 8,000,000 sha tar cii! (Ôr Yesaia 60:22.) Doo se kpishi er se fetyô u pasen ior kpishi loho u dedoo sha ashighe a bem a lu sha anshighe kpuaa la.ER AKAAHENDAN MAN IGBENDA I DEDOO I WASE SE YÔ
8, 9. Ka akaahendan a nyi a ne zende u kera lu ican ga, man kwagh ne wase se u eren tom wase u pasen kwagh la nena?
8 Shighe u ior mba Yehova hii u pasen loho u dedoo ken tar u Amerika la, lu ican kpishi u zan zende. Ken inyom i 1900, shighe u ve hii u gberen magazin u Iyoukura, anyom kar 21 la, lu umato 8,000 kua igbenda i dedoo kpuaa tseegh lu ken tar la, i a nahan umato mban sha mi ye. Nyian ne, umato ngee sha tar je hemba biliôn môm man tiôn, shi igbenda i dedoo kpa ngi kpishi. Nahan ka se fatyô u zan sha ajiir a icaa sha umato za pasen ior kwagh. Nahan cii kpa, aluer se mba sha ajiir a igbenda i dedoo i lu ga shi akaahendan a lu ga je kpa, a gba kpee u se zende angahar se yem sha ajiir a icaa sha er se za er tom wase u geman ior hingir mbahenen la yô.—Mat. 28:19, 20.
9 Shi se er tom a akaahendan agen ken tom wase u pasen kwagh la. Ka se tindi a ityakerada i pasen Bibilo sha umato mba vesen man sha agirgiamnger man sha agirgiadogo sha ajiir a icaa ken atô u ukasua kpuaa tseegh. Shi mbatamen mba sôron atôônanongo man anmgbianev mba ve lu ken Kômatii u Nengen sha Branci mbara man mbamishen man mbagenev ka ve nyôr agirgiapurugh sha er vea za mbamkohol shin vea za wase atôônanongo fele yô. Heela tseegh ga, Mbahemenev mba Shin Itine kua anmgbianev mbagenev mba shin Afishi a Shin Tine ka ve nyôr agirgiapurugh ve yem ken ityar kpishi sha u za tesen shi taver mbananjighjigh a ve imôngo ishima. Mbamzehemen mban cii wase ior mba Yehova u lun ken mzough.—Ps. 133:1-3.
ER ZWA MAN KWAGHGEMAN A WASE TOM U PASEN KWAGH YÔ
10. Se fatyô u kaan ser ior kpishi sha tar mba lamen zwa Buter sha ci u nyi?
10 Sha ayange a mbaapostoli la, ior mba ken Tartor u Roma la kpishi lamen zwa Grika. Ma zwa ngu u ior kpishi ve lamen u nyian yôô? Ior kpishi vea kaa ér ka zwa Buter i hembe lamen sha tar ye. Takerada u i
yer ér English as a Global Language la kaa ér: “Iorov mba kuman iyenge er 25 nahan sha ityough ki deri sha tar cii mba ongo shin mba lamen zwa Buter.” Ka zwa Buter i hembe tesen ken makeranta a ijô igen sha tar cii ye, shi ka zwa ne ior kpishi ka vea eren kpenga shin pati shin akaa a mbasainsi shin akaa a iwavaren ve, ve lamen ye.11. Zwa Buter wase tom u pasen kwagh u Mbashiada mba Yehova la nena?
11 Mfe u ior kpishi ve fe zwa Buter ne wase u samber a mcivir u mimi. Ka i hii gberen Iyoukura man ityakerada i pasen Bibilo igen ken zwa Buter, man i er kwagh ne hegen anyom imôngo. Ka zwa Buter i lamen hen afishi a shin itine a Mbashiada mba Yehova ye. Shi ka ken zwa ne kpa i tesen mba ve ze makeranta hen Ijiir i Nyôron Imakeranta i Watchtower ken gar u Patterson, ken kpentar u New York, tar u Amerika la ye.
12. Ior mba Yehova gema ityakerada i pasen Bibilo ken ijô i me, man iwavaren i kômputa wase se u eren kwagh ne nena?
12 Er se lu a tom u pasen ior mba sha tar cii loho u dedoo u Tartor ne yô, se gema ityakerada i pasen Bibilo ken ijô kposo kposo je hemba 700. Mzehemen u i zough a mi ken iwavaren i kômputa, kua kwagh u i er i we ken kômputa, i yer un ér MEPS (Multilanguage Electronic Publishing System) la, wase se u seer geman kwagh ken ijô kpishi. Kwagh ne wase se u pasen loho u Tartor ne wuee, shi lun ken mzough tar sha won cii. Kpa se hemba mban ken mzough sha ci u se mba lamen “zwa u wang” u mimi u ken Ruamabera la.—Ôr Sefania 3:9.
ER ATINDI A WASE SE YÔ
13, 14. Atindi man ajir a mbaatejir ve kur la wase Mbakristu mba sha ayange ne nena?
13 Er se vande henen ken ngeren u ken ijime la nahan, Mbakristu mbatsuaa mbara zua a iwasen ken atindi a Mbaromanu, a yange i wa ken Tartor u Mbaromanu jimin cii la. Nyian kpa atindi a ken ityar kpishi nga wasen Mbakristu ken tom ve u pasen kwagh la. U tesen ikyav yô, ken tar u Amerika, ape afishi ase a shin itine a lu la, i wa atindi a a ne ior ian i eren kwaghaôndo u ve soo cii man ian i lamen a mbagenev sha kwagh u ve ne jighjigh a mi la, kua i kohol imôngo la kpaa. Kwagh ne na anmgbianev mba ken tar u Amerika ian i kohol imôngo henen Bibilo ken igbar shi pasen mbagenev kwagh u ve hen la kpaa. Nahan kpa, ashighe agen yange i gba u vea za atejir sha er a za na ve ian i eren akaa agen a sha ishima ve, a tindi a lumun a mi la. (Fil. 1:7) Mbaatejir mba kiriki mba ken tar u Amerika yange vea ôr ior mba Yehova ijir sha mimi ga yô ve wa apii, man ashighe kpishi vea yem a ajir ne ken atejir u vesen yô,
i na ve ian i eren tom u pasen kwagh u Tartor la gbar gbar.14 Mbaatejir mba ken ityar igen kpa na se ian i civir Aôndo shi pasen kwagh ken igbar. Kpa ken ityar igen di yô, i hemba se ajir, nahan se wa mbaapii ken mbaatejir mba ityar ityar la. Ikyav i tesen yô, shighe u i kôr ken uwer u Jun 2014 la nahan, Atejir u Yuropa u̱ Nan Or Ian i Eren Kwagh sha Ishima i Nan la kure ajir, na se ishô kuma ajir 57, man gba u ityar i ken Yuropa cii ia dondo kwagh u atejir a kur la. Shin er ‘akuraior cii a ker’ se ihyom nahan cii kpa, mbaatejir mba ken ityar kpishi kaa ér se mba a ian i eren kwaghaôndo u mimi.—Mat. 24:9.
AKAA AGEN A A WASE SE KEN TOM U PASEN KWAGH NE YÔ
15. Ka mzehemen u nyi i zough a mi ken iwavaren i akeke a gberen ityakerada, man kwagh ne wase se nena?
15 Akeke a gberen ityakerada a i gem varen ainge la kpa wase se u eren tom u pasen loho u dedoo ne. Mbagberen ityakerada er tom a akeke a gberen ityakerada a yange orgen u i yilan un ér Johannes Gutenberg var ken inyom i 1450 la uderimbaanyomov imôngo. Kpa ken anyom 200 a karen ken ijime la, i gema akaa kpishi sha iwavaren i akeke a gberen ityakerada la. Akeke a i varen ainge ne hemba kehen shi nga hembe gberen ityakerada fele fele shi nga hembe gberen ityakerada i dedoo kpaa. Shi pipa i gberen ityakerada a mi man u varen ityakerada igbende la kpa kera taver ishe ga. Gbenda u i gberen ityakerada nyian la na yô, mba hembe gberen ityakerada kpishi, shi ufoto mba ken ityakerada shon kpa ka ve hemba engem cii. Akaa ne cii wase se ken tom wase nena? Ikyav i tesen: Yange i hii gberen Iyoukura i hiihii la ken uwer u July 1879 la. I gber Iyoukura la kuma ukopi 6,000, shi i gber i ken zwa Buter tseegh, shi i lu a ufoto ga. Kpa hegen, u anyom a kar 136, hii shighe u i gber Iyoukura i hiihii la, ka i gber hanma mgber u Iyoukura i hemba ukôpi 50,000,000. Ka i gber Iyoukura i lu a ufoto ker ve engem kpen kpen, man ka i gber i̱ ken ijô kposo kposo je i hemba ijô 200.
16. Ka iwavaren i nyi i wase se u pasen kwagh tar sha won ciilii? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)
16 Nenge ase akaa agen a yange i due a mi ken anyom 200 a karen ne, a a wase ior mba Aôndo u pasen loho u dedoo la. Se vande teren agirgiadogo man umato kua agirgiapurugh. Nahan kpa, shi se er tom a akeke a nahan a naha man akeke a gberen kwagh man mbaanar mba ngeren kwaghngeren u mbaapirashe man telegeram man utelefon man ufoto mba tôôn man mbaanar mba kuran iliam kua uvidio man redio man televishen man usenema man ukômputa kua Intanet kpaa. Akaa ne wase se u kuren tom wase u geman ior hingir mbahenen ne sha igbenda kposo kposo. Se er tom a akaa a akuraior a dugh a mi la, er iwavaren i ainge la nahan, sha u gberen Bibilo man ityakerada i pasen Bibilo ken ijô kpishi. Nahan se mba kuren kwaghôron u profeti, u a kaa ér ior mba Yehova vea “ma atumba a akuraior” la.—Ôr Yesaia 60:16.
17. (a) Kwaghôron u profeti u i er ken Yesaia 60:16 la ngu kuren sha mi nena? (b) Yehova na se ian i lun ‘mbashirentom a na imôngo’ sha ci u nyi?
17 Ikyav tese wang ér Yehova ngu veren tom wase u pasen kwagh ne doo doo. Kpa u ngu wer Yehova ngu suur sha a vese ér se wase un una kure mbaawashima nav ga. Nahan kpa, Ter wase u sha u se doo un ishima la na se ian i lun ‘mbashirentom a na imôngo,’ man kwagh ne bugh se ian i tesen un dooshima kua mbawanndor a vese. (1 Kor. 3:9; Mar. 12:28-31) Yô, se er nen tom a aan a se lu a mi a pasen loho u Tartor, u u lu tom u hemban lun a inja sha tar cii ne. Nahan yô, se tese nen ser se mba a iwuese sha ci u Yehova ngu hemen se ken tom wase u pasen kwagh la shi ngu veren se doo doo kpaa!
^ par. 1 Mbahenen Bibilo yange ve tôô iti i Mbashiada mba Yehova la ken inyom i 1931 la.—Yes. 43:10.