BIBILO pase wang ér: Hanma nom yô, “kwase u nan a̱ doo nan ishima er iyol i nan nahan.” Kwase di kpa gba u nana “cia nom u nan.” Gba u ve cii vea eren ityom ve sha gbenda u tesen ér mba “iyôgh i môm.” (Ef. 5:33; Gen. 2:23, 24) Shighe ka una karen yô, mlu ve u kôôsôô la a seer taver, shi ve seer soon ayol a ve kpaa. U fatyô u tôôn kwagh ne karen sha ikyon ihiar i i we amishe i peregh yô. Nom man kwase mba i saan ve iyol ken ivese ve yô, mlu ve u ken ishima la ngu a hingir kwagh môm, shi ve lu kangenaa kpaa.

Kpa aluer nom shin kwase la nan saa ku di ye? Ku la ka u pav ve, nahan mlu ve u kangenaa la a bee. Kwagh ka a lu nahan yô, ashighe kpishi or u i kende nan icôghol la nan nyôr ken ijungwen man mtswenem, shi alaghga ishima i nyoon nan shin i naan nan ibo je kpaa. Kwase ugen u i yer un ér Daniella, u lu vea nom na kuma anyom 58 yô, yange nenge er noov shin kasev kpe mbagenev kpishi yô. * Kpa zum u nom na va kpe yô, a kaa ér: “Yange m vande fan er or u ú vese nan ka nana kpe ve i lu ken ishima la ga. Gbenda ngu u u fatyô u fan er ka i lu la ga, saa kwagh ne una er u.”

Mbatimenshaakaa mbagenev kaa ér kwagh môm vihi ken ishima hemba ku u or u u vese nan, nan doo u ishima la ga. Ior kpishi mba noov shin kasev ve kpe ve yô lumun a kwagh ne. Kwase ugen u nom na a kpe anyom kar imôngo hegen yô, mba yer un ér Millie, a ôr kwagh u icôghol i nom na a kende un la ér, “Kam er m gba iwan nahan.” Lu pasen er lu un ken ishima  shighe u nom na u vôso un kuma anyom 25 la saa ku yô.

Kwase ugen u i yer un ér Susan yô, yange kasev vea zungwe ku u noov vev anyom imôngo yô, a nenge ér ve zungwe ngee yum. Tsô nom na u vôso un kuma anyom 38 yô, va saa ku. Kwagh ne er hemba anyom 20 hegen, kpa a kaa ér, “Ka m henen kwagh na hanma iyange.” Ashighe kpishi ka una hen kwagh na yô, a haa mliam ashe, sha ci u a doo un ishima kpishi.

Bibilo kpa tese ér nom shin kwase ka una kpe or yô, i nyoon nan ken ishima tsung, shi mnyoon u ken ishima ne a lu a nan ica i gba. Shighe u Sara saa ku la, nom na Aberaham “nyôr gba zungwen ku u Sara vaan un.” (Gen. 23:1, 2) Shin er Aberaham na jighjigh a mnder u shin ku nahan kpa, yange zungwe tsung shighe u kwase na u doon un ishima kpe la. (Heb. 11:17-19) Shighe u Rahel, kwase u Yakob u doo un ishima tsung kpe la, a hungur a na fele ga. Yange ôr kwagh na doo doo sha ato a ônov nav.—Gen. 44:27; 48:7.

Akav a ken Bibilo ne tese se nyi? A tese ér mba noov shin kasev vev ve kende ve icôghol la ka ve zungwe ku ve anyom imôngo. Doo u se nenge mliam vem man ashighe a mzungu ve la ser ka igbekera ga, kpa doo u se kav er ku u u er ve la u lu kwagh u vihin tsung yô. Alaghga a gba u se za hemen u zungwen a ve imôngo shi suen ve shighe gôgônan.

Shighe u ikyar u a saa ku yô, a lu u ican kpishi u hiden lun kwav er yange u lu a er ivaa ga ve u lu la. Nom man kwase ka vea er ivaa shighe a karen yô, nom la a fa u surun kwase na ishima shi nan un msaanyol shighe u a ure shin ishima i vihi un ker yô. Nom la ka una saa ku yô, or kera lu u tesen nan dooshima shi surun nan ishima ga. Kwase kpa, kape shighe ka una karen ve, nan fa u suen nom u nan shi nan nan msaanyol je la. Ave a ka nan ovur nom u nan iyol, shi mkaanem ma nan ma kundu kundu, man ishima i ka nan veren sha akaa a a gbe nom u nan ishima la, ka a doo nom u nan je i zua ga. Aluer kwase la kpe yô, alaghga kwagh môm una kera doo nom la ga. Ka nahan ve mba ikyar ve a saa ku la, ka ve hingir u nyôron ken mcie man ishimanyian sha akaa a ken hemen ye. Ka kwaghwan u Bibilo u nyi una wase ve u zuan a mpeveryol man msaanyolo?

“Asema a̱ de nyian ne sha kwagh u kper ga, gadia kper una gba nôngon sha kwagh na iyol na tsô; hanma iyange zayol u i lu a mi la, kuma i.” (Mat. 6:34) Mkaanem ma Yesu mara ma ôron kwagh u mbamgbe mba yolough jighilii, kpa ma wase ior kpishi u wan ishima a ican i ka ve nyôr ker shighe u or ve nan saa ku la kpaa. Yange kwase kpe orgen u i yer un ér Charles la iwer ngi kar kpuaa yô, a nger wener: “Ka m zungwe tsung er kwase wam Monik a kera lu uma ga yô, man ashighe agen je yô, ka i hemba gban kera. Nahan cii kpa, m kav mer kape i gbe u a lu je la, nahan saa shighe a kar je ve mnyoonom mara maa pande ye.

Yange gba u Charles una wa ishima “shighe a kar.” Kpa yange er nan ve kôrcio u wan ishima? A kaa ér, “Sha iwasen i Yehova yô, m lu panden ijungwen yam kure kure hanma iyange.” Charles yange de ér ijungwen i hemba un ga. Ishimavihin na yange gba been ken iyange i môm tsô ga, kpa a de ér i hemba un ga. Aluer ikyar u saa ku yô, hen u panden ijungwen ne  kure kure sha hanma iyange. Iyange igen ia fatyô u van we a mtsera shin ishimataver.

Sha hiihii je, lu awashima u Yehova u ior ve kpeen ga. Kpa ka “aeren a diabolo” la a ve a ku ye. (1 Yoh. 3:8; Rom. 6:23) Satan ngu eren tom a ku man mciem ma kuugh sha u una kôr ior kpishi ikpan shi una na ve de kera lu a ishimaverenkeghen ga. (Heb. 2:14, 15) Or ka nana hen ér nana fatyô u zuan a mkom man msaanyol u mimi mape môm ga, ken tar u Aôndo u he la je kpaa ga nahan, i doo Satan kpishi. Sha nahan yô, ishimavihin i nom shin kwase ka nan nyôr ker shighe u ikyar u nan a saa ku la, ka i va sha ci u isholibo i Adam man ayom a Satan la. (Rom. 5:12) Yehova una va sôr hanma kwagh u Satan a vihi la cii, shi una vihi ityumugh ki Satan ki bough ki i yer ér ku la kpa kera. Mba i pase ve i toho sha mciem ma kuugh ma Satan a we ken ior la kua ior kpishi mba ikyar ve i saa ku la kpaa cii ker, er alaghga we kpa a lu nahan.

Shighe u a nder ior shin ku la, alaghga tsô akaa aa gema kpishi sha gbenda u uumace ve ye ikyar la. Hen er shighe u mbamaren asev man mbamaren mba mbamaren asev man uter asev mba tsegh, vea hide a lu uma, shi vea va gema a hingir vough a ônov man ônov mba ônov vev imôngo la ve, uma una lu yô. Mbamzeyol mba iyolbeen i ve a mi la cii a bee a mi sha. Gbenda u agumaior aa gema nengen mbabeenyol hen shighe ne la ua kaha a gbenda u ve nengen ve nyian nee? Shi se na jighjigh ser mbamgem mban vea na tsombor u uumace ua hemba doon ga he?

Mbampin mba kpishi mba alaghga se we ishima u pinen sha kwagh u mba a nder ve shin ku la yô, er sha kwagh u mba yange ikyar ve kpe, ve za vôso ikyar  ugen, ngura kpa shi kpe, shin mba kwagh ne a er ve nahan i kom acin imôngo je yô. Mbasadushi yange ve pine mpin ugen sha kwagh u kwase ugen u yange nom na u hiihii kpe, u sha uhar kpa kpe, zan zan kuma noov imôngo yô. (Luka 20:27-33) Sha mnder u shin ku la, mlu u amba ne una lu nena? Se fa jighilii ga, kpa ityôkyaa ngi i keren mbaahaba shin ishima ia nyian se sha akaa a se fe ga la ga. Kwagh u i gbe u se er hegen yô, ka u suur sha Aôndo. Kpa kwagh u se fe yô, nyityôkwagh i Yehova una va er ken hemen cii a lu kwagh u dedoo. A lu kwagh u se cia ga, kpa se ver a ver ashe a mi yô.

Môm ken atesen a Mkaanem ma Aôndo ma hembe pasen wang cii yô, ka kwagh u ma kaa ér a va nder ior asev shin ku la. Ajiir a ken Bibilo a a er kwagh u ior mba yange i nder ve shin ku la na se ibumun ér “mba ve lu shin iwar cii vea ungwa imo [i Yesu], vea due kpaa.” (Yoh. 5:28, 29) A saan ior mba vea va lu uma hen shighe ne la iyol, gadia vea nenge er a pase ior ken ikyangenev mbi kuugh a tuhwa yô. Mba a nder ve shin ku la di kpa a saan ve iyol je a gande ôron.

Zum u a lu nderen mbakpenev shin ku la, tar cii ua mgbogh a msaanyol u i gbe je or lu a nenge a mi ga yô. Ior ubiliôn imôngo mba yange ve saa ku la, vea nder a kohol mbaumav. (Mar. 5:39-42; Mpa. 20:13) Zum u ne mba or kpe ne la ne gbidye kwar sha ivande i ia va er ken hemen ne yô, kwagh ne a̱ sur ne asema.

Or a lu a ityôkyaa i zungwen sha shighe u mnder u shin ku laa? Bibilo na mlumun ér ei. Yesaia 25:8 kaa ér, Yehova “una tim ku sha won kera.” Kwagh ne kua u karen a hanma mvihi u ku u ve a mi la cii kera, gadia kwaghôron u profeti la za hemen kaa ér: “Ter AÔNDO Una ese mliam sha ishiv mbi iorov cii.” Aluer u ngu zungwen hegen sha ci u ikyar u saa ku yô, mnder u shin ku la una na u msaanyol kpee je.

Orumace môm nana fatyô u fan hanma kwagh u Aôndo una va er ken tar u he la vindi vindi ga. Yehova kaa ér: “Er Usha ve tav sha ve gbe ica a tar nahan, kape igbenda Yam i tav i hembe igbenda yen la, mbamhen Av kpaa ve hembe mba enev je la.” (Yes. 55:9) Ityendezwa i Yesu a er sha kwagh u mnder u shin ku la bugh se gbenda u suur sha Yehova, er Aberaham  yange er nahan. Kwagh u vesen u i gbe u hanma Orkristu cii nana er hegen yô, ka u eren kwagh u Aôndo a soo ér se er la, sha er ‘a nenge ér se kuma u va lun ken tar u he la’ vea mba a nder ve la yô.—Luka 20:35.

Aluer u ngu henen kwagh u ishimaverenkeghen yase la hanma shighe yô, ishima ia kera nyian we sha kwagh u ken hemen ga. Uumace kpishi nenge ér mlu wase u ken hemen la una doo ga. Kpa Yehova na se ishimaverenkeghen i i hembe doon yô. Se fatyô u fan jighilii er Yehova una kure mbamgbe man asaren a ase cica cii ga, nahan cii kpa, doo u se lu a akperan sha kwagh ne ga. Apostoli Paulu yange nger ér: “Ishimaverenkeghen i i nenge a mi yô kera ka ishimaverenkeghen la ga. Gadia kwagh u or nan nenge a mi kera yô, á er nana man shi nana lu a ishimaverenkeghen sha mini? Kpa aluer se mba a ishimaverenkeghen sha kwagh u se nenge a mi ga la yô, ka sha ishima i wan je se kegh un ye.” (Rom. 8:24, 25) Aluer u ngu a ishimaverenkeghen taveraa sha uityendezwa mba Aôndo yô, kwagh ne una wase ú u wan ishima. Aluer u wa ishima yô, u nenge er Yehova una na u “asaren a ken ishima you” yô. Una kure isharen i “hanma kwagh u uma” cii.—Ps. 37:4; 145:16; Luka 21:19.

Shighe u zurum u Yesu a kpe la, ishima nyian mbaapostoli nav tsung. Nahan Yesu sur ve asema kaa ér: “Asema a̱ de kera te ne kwe ga; na nen Aôndo jighjigh, Mo kpaa nam nen jighjigh.” Shi a kaa a ve ér: “Me undu ne icôghol ga, M ngu van her a ven.” (Yoh. 14:1-4, 18, 27) Mkaanem nam man na mbadondon un mba i shigh ve mkurem la cii ishimaverenkeghen man ishimataver anyom uderi imôngo hegen. Mba ve lu veren ashe u va nengen a ior vev mba a nder ve shin ku la kpa ityôkyaa ngi i vea yina ishima ga. Yehova man Wan na vea undu ve icôghol ga. Ica ia gba ga tsô u hide u nenge a ior ou mba ve saa ku la!