1. Ka akaa a nyi ior kpishi ka ve de ér a kar ve, man ka sha ci u nyi?

IOR ka ve kegh iyol u den ér akaa agen a kar ve sha er vea er akaa a a hembe lun ve a inja yô. Mbamaren ka ve vihi inyaregh shi ve na shighe man agee a ve sha u eren akaa a aa lu mbayev vev a iwasen yô. Mbaanumbev mba ve soo u za gban gesa sha ci u tar ve yô, ka ve tôô shighe gôgônan, sha u karen iyol kpoghuloo hanma iyange, shin er mbakov ve mbagenev ka ve yem taryan nahan kpaa. Yesu kpa yange de akaa agen kar un sha er una ver ishima sha akaa a a hemba gban un kwagh la yô. Yange ker uyôughyôughmbaakaav ga, shi mar ônov ga. Kpa a hemba veren ishima na sha u pasen kwagh u Tartor. (Mat. 4:17; Luka 9:58) Mbadondon un kpa lu kwagh u ve er je la. Tom u pasen kwagh u Tartor la hemba gban ve kwagh cii, nahan ve de ér akaa a saa ve sha er vea hemba eren tom u Tartor la kpoghuloo yô. (Mat. 4:18-22; 19:27) Nahan doo u se pine ayol a ase ser, ‘Ka nyi i hembe lun mo kwagh u vesen ken uma?’

2. (a) Ka akaa a hange hange a nyi Mbakristu mba mimi cii ka ve de akaa agen a kar ve sha u vea ere? (b) Ka ityom igen i nyi mbagenev ka ve de akaa agen sha u vea ere?

² Akaa a hange hange nga a ka i gba u Mbakristu mba mimi cii vea de akaa agen aa kar ve sha u vea er a yô. Ka ve er nahan sha er vea ya ikyar i mimi vea Yehova shi vea za hemen u lun a na kôôsôô yô. Akaa ne kua u nan shighe man agee a ase sha u eren msen shi ôron Bibilo shi eren mcivir u hen tsombor shi zan mbamkombo shi duen kwaghpasen. * (Yos. 1:8; Mat. 28:19, 20; Heb. 10:24, 25) Er se lu nôngon kwagh kpoghuloo shi Yehova a lu veren se yô, tom u pasen kwagh ne ngu seer a seer, shi ior kpishi za hemen u kôndon sha “uwo u iyou i TER” iuu. (Yes. 2:2) Ior mbagenev kpishi mba eren  akaa a a lu wasen tom ne u lu zan hemen yô. Ve de akaa agen kar ve sha u vea za er tom shin Betel shin vea wase u maan Ayou a Tartor shin wan agoyol sha mbamkohol mba mbavesen shin za eren tom u nan mba aahe a tser ve la iwasen. Saa or a er ityom ne ve nana zua a uma u tsôron ga, kpa ngi hange hange sha u suen akaa a Tartor.

3. (a) Ka sea de akaa aa kar se sha ci u tom u Tartor nahan, se zua a iwasen i nyi? (b) Ka mbampin mba nyi i doo u se pine ayol a ase?

³ Ka hegen je i hembe gban u se sue kwagh u Tartor sha gbashima cii ye. Ka kwagh u doon tsung er se kpishi se lu den akaa agen a lu karen se sha ci u Yehova nahan, man se mba eren kwagh ne a mkighir shio! (Ôr Pasalmi 54:6.) Imba ieren i nan kwagh wuee ne ka i va se a msaanyol kpishi, er se lu keghen mve u Tartor u Aôndo ne la. (Dut. 16:15; Aer. 20:35) Nahan kpa, doo u se cii se gbidye kwar sha mlu wase zulee, sha u pinen mbampin mban: Igbenda igen ngi i se fatyô u seer eren tom u Tartor yôô? Se mba eren tom a shighe wase man inyaregh yasegh kua agee a ase man mfe wase nena? Ka akaa a nyi i gbe kpee u se wa ikyo sha mini? De se time nen sha ikyav igen i se fatyô u dondon shighe u se soo u nan ayol a ase sha ci u Yehova, nahan seer zuan a msaanyol yô.

4. Mbaiserael yange ve zua a iwasen ken iniav mbi ve naan la nena?

⁴ Cii man i de or isholibo i nan sha ayange a Iserael u tsuaa la yô, i gba u nana na nagh. Yange i gba hange hange u ior vea na Yehova nagh ve una lumun ve ye. Iniav mbigen yange i kaa a ior ér ve na; mbigen di ve na sha asema a ve. (Lev. 23:37, 38) Yange ior naan iniav mbi nanden jimin sha u nan Yehova iyua sha asema a ve. Se fatyô u nengen a ikyav i vesen i sha kwagh u iniav mbi i naan sha ayange a tsuaa la ken kwagh u za hemen sha shighe u mtsegh u tempel u Solomon maa la.—2 Kron. 7:4-6.

5. Yehova yange na atsanaior ian i eren nyi sha kwagh u nagh ku nana?

⁵ Yehova yange fa er mlu u ior a lu kwaghmôm ga yô. Nahan a ver ishima ér hanma or nana na un nagh er tahav mbu nan mbu kom la. Yehova yange wa tindi ér a naan nagh yô, i sôngo inyam i haa awambe hen inya, sha ci u awambe la lu “mure u akaa a doon a a lu van” ken Wan na Yesu la. (Heb. 10:1-4) Nahan kpa, Yehova sendegh ér hanma or nana eren kwagh ne ga. Ikyav i tesen yô, icanor yange nana lu a iyôngo shin ivo i nan nagh a mi ga, kpa nana fatyô u nan sha utulembamkunguv yô, Aôndo a lumun  nagh ku nan la. Sha nahan yô, atsanaior je kpa faantyô u nan Yehova nagh saan saan. (Lev. 1:3, 10, 14; 5:7) Er i naan nagh sha inyam kposo kposo nahan kpa, akaa gema lu ahar a yange i gba u hanma or u nan lu nan nagh sha ishima i dedoo la nana er keng yô.

6. Ka nyi yange i gba u or u nan nagh nana ere, man kwagh ne lu hange hange nan je?

⁶ Hiihii yô, yange i gba u or a na nagh a kwagh u nan u a hembe doon cii la. Yehova yange kaa a Mbaiserael ér hanma nagh ku u ve ne cii ku de lu a ihyogholough iyol ga, sha er una “lumun” ve yô. (Lev. 22:18-20) Zendenya yange una lu a ihyogholough iyol yô, Yehova a venda nagh ku u i ne a mi la. Sha uhar yô, or u nan nagh la kpa i gba u nana lu wang, a acôghor iyol ga. Yange or a lu wang ga yô, i gba u nana na nagh ku isholibo shin nagh ku iboogh, sha er nana hingir wang hen ishigh ki Yehova cii ve, nana mase nan nagh a ishima i dedoo ye. (Lev. 5:5, 6, 15) Kwagh ne lu beerkwagh ga. Yehova na zwa ér aluer or ya nagh ku bem, ku ku kua nagh ku i naan a ishima i dedoo ne, man nan ngu wang ga yô, i wua nan. (Lev. 7:20, 21) Kpa yange or a na nagh kun man nana lu wang sha ishigh ki Yehova, shi nagh ku nan kua lu a ihyogholough ga yô, i saan nan iyol shi nan zua a mkom kpaa.—Ôr 1 Kroniku 29:9.

7, 8. (a) Ka iember i nyi ior kpishi ka ve zua a mi sha u den ér akaa a kar ve sha ci u tom u Tartoro? (b) Ka akaa a nyi se lu a mi a se fatyô u nan Yehova?

⁷ Nyian kpa ior kpishi ka ve tsua a ishima ve u seer eren Yehova tom, man kwagh ne ngu a va Yehova a iember kpishi. U eren tom sha ci u anmgbianev asev la kpa ngu a va se a iember kpishi. Anmgbian ugen u a eren tom u maan Ayou a Tartor shi wasen mba aahe a er ve yô kaa ér, msaanyol u ka un zua a mi sha u eren ityom ne la ngee je gande ôron. A kaa ér, “Ka mea nenge er i saan anmgbianev mba nomso man mba kasev iyol zum u i maa ve Iyou i Tartor i bee, ve hii u zan mbamkombo ker, shin i ne ve iwasen shighe u aahe a er i kar kera la nahan, m fa je mer tom ne ngu a inja tsung.”

⁸ Nongo u Yehova u sha shighe wase ne kpa ka u shi keren igbenda i suen tom u Yehova. Ken inyom i 1904 la, Anmgbian C. T. Russell nger wener: “Hanma or nana nenge iyol i nan ér nan ngu wanakiriki u Ter a tsough nan sha u nana er un tom a shighe u nan man a mfe u nan man a inyaregh ki nan, kua akaa a nan agen kpaa, nahan nana nenge ér nan er tom a akaa ne sha afatyô u nan cii sha ci u icivir i Ter u nan.” Er ka se  de akaa a kar se sha u seer eren Yehova tom nahan kpa, ka se gema se zua a averen kpishi. (2 Sam. 24:21-24) Se fatyô u eren tom a akaa a ase sha gbenda u injaa je he?

9. Ka nyi Yesu a we ken Luka 10:2-4 sha kwagh u gbenda u i doo u se eren tom a shighe wase laa?

⁹ Shighe wase. Ka se tôô shighe kpishi shi se nôngo kwagh kpoghuloo ve se gema ityakerada yase shi se gber i, shi se maa ajiir a civir Aôndo ker, shi se wa agoyol sha mbamkohol mbavesen shi se wase mba aahe a tser ve la, shi se er ityom igen kpishi i i gbe hange hange u se er la ye. Hanma iyange ngi a ahwa 24 tseegh. Yesu yange wa se kwagh u una wase se yô. Shighe u Yesu lu tindin mbahenen nav ér ve za pase kwagh la, a akaa a ve ér: “De sughun nen ma or sha gbenda kpaa ga.” (Luka 10:2-4) Er nan ve Yesu wa ve imba kwagh la? Ortôvon sha akaa a Bibilo ugen kaa ér: “Ishughun i ior mba sha ayange a Yesu la yange i lu er i se ior mba sha ayange ne, mba ka se zua uwegh a or kpase shin se wa ngurum kpuaa maa se kar kwagh wase la nahan ga, kpa yange ve kuve acin imôngo shin ve ngurum acin imôngo, je ve yav a yav inya kpaa. Akaa ne cii yange a tôô shighe kpishi.” Yesu lu kaan a mbadondon nav ér ve de ne ior icivir ga ze. Kpa lu wasen ve u kaven ér shighe u ve lu a mi la a vese ga, shi gba u vea er tom a shighe shon sha inja sha u eren akaa a a hembe lun a inja yô. (Ef. 5:16) Se fatyô u dondon kwaghwan ne sha er se seer lun a shighe u eren tom u Tartor kpa?

10, 11. (a) Ka igbenda igen i nyi nahan ka i er tom a inyaregh ki i er iyua sha u suen tom u Tartor tar sha won cii laa? (b) Ka nyi i er ken 1 Mbakorinte 16:1, 2, i ia fatyô u wasen se?

¹⁰ Inyaregh yasegh. Ka i vihi inyaregh kpishi u eren tom u Tartor. Hanma inyom yô, ka i vihi inyaregh udola umiliôn imôngo sha u nengen sha mbakuran mba ningir sha man ikpur mba pania man mbamishen. Hii ken inyom i 1999 la zan zan hegen, i maa Ayou a Tartor ken ityar i i lu a kwagh ave kpishi ga la, hemba 24,500. Nahan cii kpa, Ayou a Tartor shi her 6,400 a i gbe u a maa yô. Hanma uwer yô, ka i gber magazin u Iyoukura man Awake! i nôngo u kuman ukôpi miliôn 100. Ka uiyua mba ne ne sha asema a en la ve wasen se u eren akaa ne cii ye.

¹¹ Apostoli Paulu yange pase kwagh u i doo u se dondo shighe u se soo u eren iyua yô. (Ôr 1 Mbakorinte 16:1, 2.) Jijingi yange mgbegha un taver anmgbianev nav mba ken Korinte ishima ér ve de keghen ér saa ken mbee u kasua man vea nenge ankwagh a neer her u vea er iyua a mi ga, kpa ve̱ hii u veren inyaregh ki eren iyua a mi sha mhii u kasua, hanmô ve er tahav mbu nan mbu kom la. Anmgbianev mba nomso man mba kasev mba sha shighe wase ne kpa ka ve vande wan iyol sha iyua ve, er tahav vev mbu kom la, er Mbakristu mba tsuaa mbara kpa eren nahan. (Luka 21:1-4; Aer. 4:32-35) Ieren ne i doo Yehova kpen kpen.

12, 13. Ka nyi ia na ve alaghga a taver mbagenev u nan agee a ve man mfe ve, kpa Yehova una wase ve nena?

¹² Agee man mfe wase. Ka sea eren tom a agee a ase man mfe wase sha ci u Tartor yô, Yehova a sue se. A tôndo zwa u wasen se zum u se vôr yô. (Yes. 40:29-31) Ka se nenge ser mfe wase yina u wasen tom nee? Ka se hen ser mbagenev hemba fan tom a vesee? Umbur wer Yehova una fatyô u wasen hanma or u seer mfe u sha marami, u nan lu a mi la, vough er yange wase Besalel man Oholiabi nahan.—Eks. 31:1-6; nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.

¹³ Yehova taver se ishima ér se na un kwagh u se fatyô la cii, se̱ de nyum un kwagh ga. (Anz. 3:27) Shighe u i hide i lu maan tempel la, Yehova kaa a Mbayuda mba ken Yerusalem mbara ér ve̱ hen sha kwagh u ve lu eren sha u suen tom u maan kwagh la zulee. (Hag. 1:2-5) Akaa agen yange dan ve, nahan ve kera ver ishima sha  tom la jighilii ga. Doo u se nenge ser ka akaa a a hembe gban Yehova kwagh la se kpa a hembe gban se kwagh ye. Se fatyô u ‘nengen sha akaa a se lu eren la’ sha er se seer eren tom u Tartor ken ayange a masejime ne kpa?

14, 15. (a) Ikyav i anmgbianev asev mba ve lu a kwagh ave kpishi ga la i taver se ishima nena? (b) Doo u a sar se u eren nyi?

¹⁴ Ior kpishi mba ken ityar i mtaver shin ibanave i lu kpishi yô. Nongo wase ka u nôngo tsung u “wase” anmgbianev asev mba ve lu ken ityar i i lu ken ibanave la. (2 Kor. 8:14) Nahan cii kpa, anmgbianev asev mba ve lu a kwagh ave kpishi ga la je kpa, ka i doo ve u nan iyua. Mbaatsanev je kpa ishima ka ia mgbegha ve u nan kwagh sar sar yô, i doo Yehova a ve.—2 Kor. 9:7.

¹⁵ Tar ugen ngu ken Afrika u u gbe ican kpishi yô. Anmgbianev mbagen ken tar ne ka ve tsegha vegher ugen kpuaa ken sule ve, ve va tee kwagh u ve zough a mi hen vegher shon la, maa ve za na iyua i suen tom u Tartor a mi. Ken tar shon môm môm yange va gba hange hange u a maa Iyou i Tartor igen. Nahan anmgbianev mba nomso man mba kasev mba hen ijiir ne soo u za wasen tom ne. Kpa shighe ne gema lu shighe u ve lu lôôn iyiav zan a mi ave yô. Nahan cii kpa, ve kange ishima ér vea wase tom ne, nahan ve er tom u maan Iyou i Tartor ne atetan, ve gema ve yar u lôôn iyiav vev aikighe. Nenge imba ieren i tangen iyol ga ne sha wono! Kwagh ne umbur se kwagh u anmgbianev mba ken Masedonia mba sha ayange a tsuaa la. Shin er ve lu ken ‘ibanave i tsung’ nahan kpa, ve zamber ér i na ve ian i eren iyua sha ci u kwagh u i wa ishima u eren la. (2 Kor. 8:1-4) Yô, se cii se ‘naan nen kwagh er se fetyô la, sha iveren i Yehova a ver se la.’—Ôr Duteronomi 16:17.

16. Se er nan ve Yehova una lumun uiyua aseva?

¹⁶ Nahan kpa, kwagh ngu u i gbe u se wa ikyo sha mi yô. Er lu sha ayange a Mbaiserael la nahan, gba u se nenge ser Yehova lumun a uiyua mba se eren a ishima yase la. Gba u se umbur ser tom u se lu a mi u nengen sha icombor yase man u civir Yehova la cii ka ityom i i hembe lun hange hange yô. Aluer se mba lun a shighe u wasen mbagenev, shi se mba nan ve akaa a ase je kpa, doo u maa se de u kuren mgbe u tsombor wase, u sha iyol man u ken jijingi la ga. Se er nahan yô, se lu nan Yehova kwagh u se lu a mi ga yô. (Ôr 2 Mbakorinte 8:12.) Heela tseegh ga, gba kpee u se za hemen u lun a Yehova kôôsôô. (1 Kor. 9:26, 27) Nahan fa wer, ka sea kuran atindi a ken Bibilo yô, uiyua asev ve va se a msaanyol man mkom, shi Yehova kpa a “lumun” ve.

17, 18. Se nenge ieren i mba ka ve de akaa agen a kar ve sha ci u Tartor la nena, man ka nyi i doo u se cii se hen sha mi zulee?

¹⁷ Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ka ve lumun ér i ‘ur ve kera er nagh ku urun’ nahan, sha u eren ityom i hange hange i sha kwagh u Tartor. (Fil. 2:17) Se wuese mba ve ne ayol a ve nahan ne kpishi. Shi se wuese kasev man ônov mba anmgbianev mba nomso mba ve lu hemen sha u eren tom u Tartor la kpaa, sha ieren ve i nan kwagh wuee shi tangen iyol ga la.

¹⁸ Gba u se nôngo kwagh kpoghuloo ve se fatyô u suen tom u Tartor ye. Yô, se cii se er nen msen shi se hen zulee er se er ve se na Yehova kwagh kpishi er se fetyô la yô. Aluer se er nahan yô, se lu a vangertiôr ser se zua a averen kpishi hegen, man “ken ayange a ken hemen” la di se zua a averen a hemban cii la.—Mar. 10:28-30.