Dyako Wase la Gba U Kwagh Kpa?
‘Aôndo sôr atôatyev sha u Una dugh nongo ken a ve sha ci u iti Na.’—AER. 15:14.
1, 2. (a) “Ityumbe i Davidi” la yange i lu nyi, man lu u a hide a maa i nena? (b) Ka unô ve lu civir Yehova imôngo nyiana?
ZUM u anmgbianev mba shin itine kumba ken Yerusalem sha u sôron zayol u vesen ugen ken inyom i 49 la, orhenen Yakobu kaa ér: “Shimon [Peteru] pase er Aôndo lu vande sôron atôatyev sha u Una dugh nongo ken a ve sha ci u iti Na yô. Akaaôron a uprofeti kpaa zua sha mi vough er i nger nahan la er: Ken masejime u akaa ne yô, Me hide, Me mough a ityumbe i Davidi i lu i yôhôr la sha; Me shi me maa ajiir a i hembe la, Me sôr a, Me mough a mi sha, sha ci u ior mba ve shi yô, ve̱ ker Ter, man shi atôatyev a i yer iti Yam her a ve la cii kpaa; kape Ter u A gbe akaa ne A kaa la; er i vande fan hii sha igbetar je.”—Aer. 15:13-18.
2 Yange “ityumbe i Davidi” yôhôr zum u i va hemba Tor Sedekia ityav la. Ityumbe ne tile sha ityough ki utor mba ve due ken tsombor u Davidi la. (Amo. 9:11) Kpa lu u a va hide a maa “ityumbe” la, nahan Yesu, u due ken tsombor u Davidi la, una lu tor u igbekeke. (Esek. 21:27; Aer. 2:29-36) Er Yakobu pase hen mkombo u vesen u ken Yerusalem la nahan, kwaghôron u profeti ne yange lu kuren sha mi, i lu kohol mba i shigh ve mkurem, mba vea ya dyako u Tartor u sha vea Yesu la, ken Mbayuda man Atôatyev cii. Nyian ne, mba i shigh ve mkurem mbara man ior umiliôn imôngo, mba ve lu “iyôngo igen” la zua imôngo u pasen mimi u ken Bibilo la. Ve cii ka mbacivir Yehova.—Yoh. 10:16.
IOR MBA YEHOVA TAGHER A MTAVER
3, 4. Lu nyi i wase ior mba Aôndo ve ve taver ken jijingi her ken tar u Babilono?
3 Shighe u i yem a Mbayuda uikyangen ken tar u Babilon la, ikyav tese wang ér “ityumbe i Davidi” la yange i gba. Ve lu ken uikyangen anyom 70, hii ken inyom i 607 C.S.Y. (Cii Shighe u Yesu) la, zan zan inyom i 537 C.S.Y. la. Er kwaghaôndo u aiegh dumbur 1 Yoh. 5:19) Yehova na se dyako u injaa, u a wasen se u palegh ihyôngor yô.
ken tar u Babilon yô, yange hii nan ve hen shighe ne cii, ior mba Aôndo hôngor ayol a ve sha mcivir u aiegh ga? Ka di vough er se kpa se lu palegh ihyôngor ken tar u u lu sha ikyevwe i Satan ne nahan. (4 Mkaanem ma Aôndo ma i nger shin inya la kpa ma ken dyako wase u ken jijingi ne. Mbayuda mba i yem a ve uikyangen la, yange ve lu a Icighan Ruamabera jimin cii ga, kpa ve fa Tindi u Mose la, man Atindi a Pue a ken tindi shon la kpaa. Yange ve fa “icam i Shion,” shi ve umbur anzaakaa kpishi, shi ve fa gbenda u mbacivir Aôndo mbagenev vande civir un sha jighjigh la kpaa. Nahan mba i yem a ve uikyangen la vaa, zum u ve umbur Shion yô, mayange ve hungur Yehova ga. (Ôr Pasalmi 137:1-6.) Lu kwagh u wase ve ve, ve taver ken jijingi her, shin er atesen a aiegh dumbur ken tar u Babilon nahan kpaa je la.
ITYESEN I MBAAÔNDO UTAR KEN MÔM LA NGI HEGH GA
5. Ka mbaaôndo utar ken môm mba han nahan Mbababilon man Mbaigipiti yange ve na jighjigh a mini?
5 Ityesen i mbaaôndo utar ken môm la lu kwagh u mba ve civir mbaaôndo mba aiev ken tar u Babilon la ve na jighjigh a mi taveraa yô. Eev mbu gen ken tar u Babilon, lu a mbaaôndo utar sha mi; lu aôndo u uwer, u i yilan ér Sin la, man aôndo u iyange, u i yilan ér Shamash la, man inmgbianaôndo u uitya, u doon iyiav shi nan mar, u i yilan ér Ishtar la. Mbaigipiti kpa yange ve civir mbaaôndo utar, mba lun tsombor môm. Yange i lu ter man ngô man wan. Er mbaaôndo mban lu utar ken môm nahan kpa, ashighe agen yô, i nenge ér mba kwaghmôm ga. Tsombor u mbaaôndo ugen ú Mbaigipiti civir yô, lu Osiris man inmgbianaôndo u i yilan ér Isis la kua wan ve, Horus.
6. U pase inja i ityesen i mbaaduav, i Mbaaôndo Utar ken Môm la nena, man er nan ve se ne jighjigh a i ga?
6 Iniongo i kwaghaôndo igen, i í yer ayol a ve ér Mbakristu la kpa na jighjigh a ityesen i Mbaaôndo Utar ken Môm la. Mbahemenev vev ka ve kaa ér Ter man Wan man icighan jijingi cii, kohol ka Aôndo môm. Ityesen ve ne tule tahav mbu Aôndo a lu a mi, mbu hemen sha won cii la. Ve na yô, ka inja er Yehova kuma u hemen tswen ga, ngu a ngu vegher Aôndo nahan. Kpa Yehova gema wase ior nav u fan er ityesen ne i lu i tsumen a ior yô, nahan ior nav lumun a kwagh u Mkaanem nam ma kaa ne, ér: “Ver ato Iserael: TER, Aôndo wase, ka TER tswen, je!” (Dut. 6:4) Yesu kpa yange ôr mkaanem ma se ter sha heen ne, man ka hanma Orkristu je nana nyiman ma sha wono?—Mar. 12:29.
7. Er nan ve i lu u mayange a er or u nan ne jighjigh a ityesen i Mbaaôndo Utar ken Môm la batisema ga?
7 Ityesen i Mbaaôndo Utar ken Môm la hendan a kwagh u Yesu kaa a mbahenen nav ér ve er la. Yange kaa a ve ér: “Za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi.” (Mat. 28:19) Cii ve i̱ er or batisema nana̱ hingir Orkristu u mimi, shi nan hingir mô ken Mbashiada mba Yehova yô, saa or la nana lumun ér Ter, Yehova hemba cii, shi nana fa ian i Yesu a lu sha mi, kua tahav mbu a lu a mi la kpaa. Shi gba kpee u or la nana na jighjigh ér icighan jijingi ka aôndo môm ken mbaaôndo utar ga, kpa ka tahav mbu Aôndo a eren tom a mi yô. (Gen. 1:2) Or u nan ne jighjigh ér Aôndo ngu iorov utar ken môm yô, á fatyô u eren nan batisema sha u tesen ér nan tsegha iyol i nan ér nana eren ishima i Yehova ga. Saan se iyol kpishi, er dyako wase la a kor se, se ne jighjigh a ityesen i lahan Aôndo, i Mbaaôndo Utar ken Môm la ga yô!
AKOMBO A CIVIR
8. Yange i nengen mbaaôndo man ujijingi mba bov ken kwaghaôndo u Mbababilon nena?
8 Mbamhen mba yange mbaerenkwaghaôndo lu a mi ken tar u Babilon la na yô, ior due a atesen a aiegh kpishi kua ieev mbi civir kpaa kpishi, shi ve na jighjigh ken ujijingi mba bov man akombo a civir. Ikyumen takerada ugen u pasen akaa a Bibilo kaa ér: “Ken kwaghaôndo u Mbababilon la, yange i na jighjigh ér mbaaôndo hemba tahav, maa ujijingi mba bov cir ken a ve, shi i na jighjigh ér ujijingi mba bov mban mba a tahav mbu tan ior iangev atô kposo kposo, mbi sha iyol man mbi ken ityou kpaa. Nahan hanma ijiir cii ior eren msen hen mbaaôndo ér ve kura ve sha ikyev i ujijingi mban.”
9. (a) Shighe u Mbayuda lu uikyangen ken tar u Babilon la, ka mbamhen mba aiegh mba han nahan yange ve lumun a mini? (b) I kura se sha kwagh u akombo a civir nena?
9 Shighe u Mbayuda lu uikyangen ken tar u Babilon la, ve kpishi ve lumun a mbamhen mba mimi ga mban. Shighe kar yô, Mbayuda kpishi na jighjigh a mhen u Mbagrika lu a mi ér ujijingi mba bov vea fatyô u lun ujijingi mba dedoo kpaa la. Dyako wase la ka a kura se sha er se nyôr ken akombo a civir ga yô, sha ci u se fa ser Aôndo yange venda akombo a civir a ken tar u Babilon la. (Yes. 47:1, 12-15) Se venda akombo a civir er Aôndo a kaa la, nahan kwagh ne hingir mkor hen a vese.—Ôr Duteronomi 18:10-12; Mpase 21:8.
10. Aeren a Zegebabilon man jighjigh na u nan ngu nena?
10 Ka Mbababilon tseegh ve civir akombo ga, mba ve suen Zegebabilon, u a lu tartor u kwaghaôndo u aiegh sha tar cii la kpa, mba civir akombo. (Mpa. 18:21-24) Dikishenali i pasen akaa a ken Bibilo igen kaa ér: “Babilon ngohol mbaadini kposo kposo. Zum u i ter iti na yô, or umbur ijiir i yange lu la ga, kpa ka akombo a yange civir kpishi la ka i umbur un a mi ye.” Zegebabilon u a iv a ahir a eren man akombo a civir kua asorabo agen la ngu her, kpa una lu gbem ga.—Ôr Mpase 18:1-5.
11. I ta icin sha kwagh u akombo a civir ér nyi?
11 Yehova yange yôô ér: ‘M kera fatyô u lumun iferkwagh [shin akombo a civir] ga.’ (Yes. 1:13) Anyom a karen er 200 nahan la, ior kpishi lu mbacivirakombo. Iyoukura i Mei, 1885 yange i kaa ér: “Jighjigh u ior ve ne ér mbakpenev yem za mba mape, ken mlu ugen la, ka kwagh u he ga. Ukwaghaôndo mba tsuaa mbara kpa tesen ér mbakpenev mba uma mape, shi lu jighjigh u nan ne kpa ukwaghhir mba ior taan cii har sha mi ye.” Iyoukura la shi kaa ér “ujijingi mba bov lian sha jighjigh u nan ne, ve hingir u tsughun ior ér ve mba ujijingi mba ior mba ve kpe yô. Nahan ior na jighjigh wuee ér mbakpenev mba uma mape.” Antakerada u yange se gber tsuaa tsuaa, lu a itinekwagh ér What Say the Scriptures About Spiritism? (Icighan Ruamabera Kaa Ér Nyi sha Kwagh u Akombo a Civiri?) la kpa yange ta icin sha kwagh u akombo a icivir, er ityakerada yase i sha ayange ne kpa i lu tan icin nahan.
UUMA MBA YAN ICAN KEN TAR U MBAKPENEVEE?
12. Jijingi yange mgbegha Solomon ôr ér nyi sha kwagh u mbakpeneve?
12 “Mba ve fe mimi yô” vea fatyô u nan mlumun sha mpin ne. (2 Yoh. 1) Solomon yange kaa ér: “Gadia iwa i uma hemba begha u kpen. Gadia mbaumav fa er vea kpe yô, kpa mbakpenev yô, fa ma kwagh ga . . . Hanma kwagh u uwegh ough ku zough a mi u eren yô, er un sha agee ou je, gadia ma tom shin mhen shin mfe shin kwaghfan mba shin Sheol henpe u ze la ga.”—Orpa. 9:4, 5, 10.
13. Adini u Mbagrika man kwaghaôndo ve yange bende a Mbayuda nena?
13 Mbayuda yange ve fa mimi sha kwagh u mlu u mbakpenev. Zum u ukurmbautyaav mba Alekesander u Tamen,
unyiin, pav tartor u Grika ker avegher anyiin la, ve nôngo ér vea zua tar u Yuda man u Shiria u hingir u eren kwagh er Mbagrika nahan, shi ve̱ eren kwaghaôndo u Mbagrika. Kwagh ne na yô, Mbayuda lumun a ityesen i aiegh i Mbagrika tesen ér uma kpen ga, shi tar ugen ngu shin inya, ape i tsahan mbakpenev la. Lu Mbagrika due a ityesen i aiegh, i ve tesen ér tar ugen ngu, u uuma mba iorov ka ve ya ican ker la ga. Takerada ugen (mba yer u ér The Religion of Babylonia and Assyria), takerada la kaa ér Mbababilon yange ve na jighjigh ér “tar ugen ngu shin inya . . . ape mbaaôndo kua ujijingi mba bov, mba lun a agee kpishi shi vihin tu ka ve naan uuma mba iorov atsan yô.” Kwagh ne tese ér Mbababilon kpa yange ve na jighjigh ér uma kpen ga.14. Yobu man Aberaham yange ve fa nyi sha kwagh u ku man mnder u shin mbakpeneve?
14 Shin er orperapera Yobu lu a Icighan Ruamabera ga nahan kpa, yange fa mimi sha kwagh u mbakpenev. Shi yange fa er Yehova a lu Aôndo u dooshima, u i sar un tsung u nderen un yô. (Yobu 14:13-15) Aberaham kpa yange na jighjigh a mnder u shin mbakpenev. (Ôr Mbaheberu 11:17-19.) Aluer or kpe ga yô, a fatyô u nderen nan shin ku ga. Man er mbacivir Aôndo mba jighjigh mban na jighjigh a mnder u shin ku yô, tese ér yange ve na ityesen i uma kpen ga la jighjigh ga. Man lu jijingi u Aôndo wase ve ve, ve kav mlu u mbakpenev, shi ve na jighjigh a mnder u shin ku ye. Mimi u sha akaa ne kpa, ngu ken dyako wase la.
KA HANGE HANGE U SE ZUA A “MPAA U A LU KEN KRISTU YESU” LA
15, 16. I yima se sha ikyev i isholibo man ku nena?
15 Se wuese Aôndo kpishi, er a pase se mimi sha kwagh u gbenda u a ver sha u yiman se sha ikyev i dyako u isholibo man ku, u se ye ken Adam la kpaa yô. (Rom. 5:12) Se kav ser Yesu “va sha u i er Un tom ga kpa ka sha ci u Una er, man sha u Una na uma Na a̱ hingir ipaan sha ci u ior kpishi” yô. (Mar. 10:45) Doo se kpishi er se fe “mpaa u a lu ken Kristu Yesu la” nahan!—Rom. 3:22-24.
16 Yange gba u atôatyev man Mbayuda mba sha ayange a mbaapostoli la, vea gema ishima shi vea na nagh ku ipaan ku Yesu kura jighjigh ve, a de ve asorabo a ve ye. Nyian kpa kape i lu je la. (Yoh. 3:16, 36) Aluer or na jighjigh a atesen a aiegh, er ityesen i Aôndo ngu iorov utar ken môm, shin uma kpen ga la nahan yô, mayange nana zua a mtsera ken nagh ku ipaan kura ga. Kpa se yô, kwagh wase ngu kposo. Se fa mimi sha kwagh u “Wan Na u doon ishima” la, shi “ka ken a Na man se lu a mpaa ye, ka mde u asorabo je la.”—Kol. 1:13, 14.
ZA NEN HEMEN U LUN IOR MBA SHA CI U ITI I YEHOVA!
17, 18. Ka han se zua a kwagh u yiase yase tsembelee, man sé fa i yô, a wase se nena?
17 Aluer se kaa ser se pase atesen a mimi a se fe la, man akaa a se lu civir Aôndo ve se tagher a mi la, kua averen a se zough a mi mgbeghaa la yô, se bee sha won ga. I ndera ngeren abaver a dedoo ken ityakerada yase i Yearbook la, sha kwagh u tom u anmgbianev asev ve lu eren ken ityar kposo kposo sha tar cii la. I pase yiase yase ken tser u vidio u Faith in Action, Part 1, man u Faith in Action, Part 2 la, kua ken ityakerada er u Jehovah’s Witnesses—Proclaimers of God’s Kingdom la nahan. Shi ka i gber akaa a taver se ishima, a anmgbianev asev ve pase sha zwa ve la, ken umagazin asev.
18 Aluer se fa yiase i nongo u Yehova yô a wase se, er Mbaiserael kpa yange vea gbidye kwar sha mdugh u Yehova due a ve ken kpan kera, ken tar u Igipiti ve i wase ve nahan. (Eks. 12:26, 27) Mose, u bee iyol shi nenge a ityom i Aôndo i kpilighyol la, yange kaa a Mbaiserael ér: “Umbur ayange a ngise, ver ishima sha anyom a sha ikyov ikyov la; pine teru, a̱ kaa u, mbatamen ou kpaa, ve̱ ôr u.” (Dut. 32:7) Er se lu ‘ior mba Yehova man iyôngo na’ yô, se mba pasen mbagenev iwuese na kua ityom na i kpilighyol la. (Ps. 79:13) Heela tseegh ga, doo u se time sha yiase yase, se hen kwagh sha mi, shi se fa er se wa ago iyol sha kwagh u kper ken hemen yô.
19. Er se lu ken iwanger i ken jijingi yô, gba u se er nyi?
19 Saan se iyol kpishi er se lu gboron ave ken ime ga, kpa Aôndo a mondo iwanger na sha a vese bong nahan. (Anz. 4:18, 19) Yô, se za nen hemen u henen Mkaanem ma Aôndo sha gbashima, shi pasen mbagenev mimi. Ishima tsue se ker er Orpasalmi nahan, yange wa icam ér: “Me ter perapera Wou, á lu u Wou la tseegh. Aôndo, hii iyev wam je, U tesem; zan zan ahegen yô, m ngu pasen aeren a Ou a kpilighyol her. Een, zan zan shighe u m bee iyol, m mende ivu kpaa, de undun mo ga, Aôndo, saa me kar pasen agee a Ou hen kov u ua va la, man tahav Ou kpaa hen hanma or u nana va lu la.”—Ps. 71:16-18.
20. Ka sea civir Yehova sha mimi yô, se tese ser nyi? U nenge ian i Yehova a lu a mi i hemen sha won cii la, man mcivir u se civir un la nena?
20 Er se lu ior mba i tsegh ve sha ci u Yehova yô, se fa er i lu un tseegh a kom u hemen se shi a kom u se civir un kpaa yô. Sha nahan yô, se mba yôôn ser ka un tswen a lu Uhembansha sha won cii, shi a kom u se civir un ye. (Mpa. 4:11) Yehova na se jijingi na sha er se pase mbagenev loho u dedoo, shi se sur ve asema, shi se na ve ishimaverenkeghen yô. (Yes. 61:1, 2) Er Satan a lu nôngon ér una hemen ior mba Aôndo kua uumace cii nahan kpa, mayange una kôrcio ga. Se wuese Yehova kpishi sha dyako u a ne se ne, shi se kange ishima ser se za hemen u civir Aôndo sha mimi her, shi se wuese Yehova, Ter Uhembansha la hegen man gbem sha won kpaa.—Ôr Pasalmi 26:11; 86:12.