Hen U Kuran Er Mbaapostoli Mba Yesu Nahan
Hen U Kuran Er Mbaapostoli Mba Yesu Nahan
“Kura nen a Mo imôngo.”—MAT. 26:38.
Ú FATYÔ U HENEN NYI SHA KWAGH U:
Lun per sha u pasen kwagh hen ijiir i i tese u laa?
Lun geng ge geng sha msen u erene?
Pasen kwagh sha gbashima zum u ú tagher a mbamtaver je kpaa laa?
1-3. Mbaapostoli yange ve kanshio u kuran hen tugh mbu Yesu mbu masetyô shin tar la nena, man ka nyi i tese ér yange ve hen kwagh sha kwagh u ve er shami ga laa?
NENGE a kwagh u yange za hemen hen tugh mbu Yesu mbu masetyô shin tar ne la ken ishima you. Yesu za ken sule u Gesemane, ijiir ne lu môm ken ajiir a Yesu hemban zan her yô, i lu gar u Yerusalem vegher u sha ityoughkitaregh. Yange za hen ijiir ne vea mbaapostoli nav mba jighjigh mbara. Er ishima lu zan Yesu iyol kpishi yô, gba u una ker ijiir i or lu her ga yô, sha er una za er msen yô.—Mat. 26:36; Yoh. 18:1, 2.
2 Mbaapostoli utar, Peteru man Yakobu man Yohane, za vea Yesu hen ijiir igen ken atô u sule la. Yesu kaa a ve ér: “Tema nen heen, kura nen a Mo imôngo.” Kaan nahan yô, a yem u za eren msen. Za hidi yô, a kohol azende a na ne lu yaven. Yesu shi kaa a ve ér: “Kuran nen.” Nahan kpa, ve shi ve gba mnyam acin ahar je! Shighe kar hen tugh mbura yô, mbaapostoli mbara cii kera lu per ken jijingi ga, je ve yevese ve undu Yesu kpaa!—Mat. 26:38, 41, 56.
3 Mbaapostoli yange ve vaa afanyô er ve kura ga la je, ka u henen a hen ga. Ior mba jighjigh mbara yange ve hen kwagh sha kwagh u ve er shami ga ne fese je. Takerada u Aerenakaa tese ér yange ve za hemen u veren ikyav i dedoo sha kwagh u kuran la. Mtil u ve tile sha mimi la yange una wase mba dondon Kristu a ve imôngo u eren er ve nahan keng je. Hemba gban hange hange u se kuran hegen cii. (Mat. 24:42) De se time sha akaa atar, a se fatyô u henen ken takerada u Aerenakaa sha kwagh u kuran yô.
LU PER SHA U PASEN KWAGH HEN IJIIR I I TESE U LA
4, 5. Icighan jijingi yange tese Paulu vea mba ve lu zan zende a na la gbenda nena?
4 Kwagh u hiihii yô, mbaapostoli yange ve lu per sha u pasen kwagh hen ijiir i i tese ve yô. Bibilo pase se er Yesu yange er tom a jijingi u Yehova sha u hemen apostoli Paulu kua mbagenev mba ve lu zan zende u sagher iyol vea na mbara gbenda yô. (Aer. 2:33) De se tôv sha akaa a yange ve er la.—Ôr Aerenakaa 16:6-10.
5 Paulu man Shila man Timoteu undu gar u Lisetera, ken imbusutarimese i ningir u Galatia. Ayange nga kar yô, ve za asegh sha gbenda u Mbaroma, u yemen vegher u shin ityôtar, hen ijiir i ior hemba ngeen her hen veghertar u Ashia la. Yange ve soo ér vea yem sha gbenda la sha er vea kar sha agar a ior udubu imôngo soo u fan kwagh u Kristu la yô. Kpa kwagh ugen gema yange ve. Ivur i sha 6 la kaa ér: “Ve kar ken tar u Ferigia man Galatia, gadia Icighan Jijingi yange ve u ôron kwagh u Aôndo ken Ashia.” Bibilo pase gbenda u icighan jijingi yange ve u pasen kwagh hen veghertar u Ashia la ga. Kpa ikyav tese ér Yesu yange soo u hemen Paulu man mba ve lu zan zende a na la sha jijingi u Aôndo, zan a ve hen ijiir igen.
6, 7. (a) Ka nyi yange i er Paulu vea akar a na shighe u ve za mgbôghom a Bitinia laa? (b) Mbahenen mbara yange ve tsua u eren nyi, man lu nyi i due kere?
6 Lu han mbazendev mba tseen asema mbara zaa? Ivur i sha 7 la pase ér: “Mba va mgbôghom a Mishia yô, ve gba nôngon u ma ve yem ken Bitinia, kpa Jijingi u Yesu lumun a ve ga.” Mba lumun ér Paulu vea akar a na ve pase kwagh ken Ashia ga yô, ve hide ve penda ishigh u yemen vegher u ken imbusutarimese la, ve lu veren ishima ér vea za pase kwagh ken agar a ken Bitinia. Nahan kpa, mba za mgbôghom a Bitinia yô, Yesu shi yange ve sha icighan jijingi. Hen shighe ne, ka keng yange a lan ve ishima. Yange ve fa kwagh u vea pase, man gbenda u vea pase kwagh la kpaa, kpa ve gema ve fa hen ape vea za pase kwagh ga. Se fatyô u ôron kwagh ne sha gbenda ne nahan, ser: Yange ve mande uwegh sha hunda u nyôron ken Ashia, kpa i bugh ga. Ve mande uwegh sha hunda u nyôron ken Bitinia, heela kpa i bugh ga. Yange ve vôrôô? Mbapasenkwagh mba tseen asema mbara vôr ga!
7 Hen shighe ne, ior mban tsua u eren kwagh u alaghga yange una wa taver ior kpishi u kaven yô. Ivur i sha 8 la pase se ér: “Ve tera ken Mishia man ve va ken Teroa.” Sha nahan yô, mbazendev mbara gema ver ishigh u zan zende u lihen kuman ukilomita 563, ve undu agar agen cii, ve za nyôr ken Teroa, hen ihyongo i peren yemen Masedonia la. Lu kwa u sha utar, u Paulu vea akar a na ne mande uwegh sha hunda je la, kpa kwa ne yô, hunda bugh gbangelaa! Ivur i sha 9 la pase kwagh u za hemen hen shighe la yô, ér: “Tugh mbu il yô, Paulu nenge a kwagh ken mpase u sha mnenge, or u Masedonia tile, lu zamber a na, kaan er: Shi per yande Masedonia keen, va wase se.” Ken masejime yô, Paulu fa hen ape una za pase kwagh yô. Ve kera ngôôr ga je maa, ve nyôr tso ve yem Masedonia.
8, 9. Ka nyi se fatyô u henen sha kwagh u zende u Paulu laa?
8 Ka nyi se fatyô u henen sha kwagh ne? Fa wer ka er Paulu yange ver ishigh u yemen ken Ashia nahan cii ve jijingi u Aôndo yange un ye. Shi ka er Paulu za mgbôghom a Bitinia nahan cii ve Yesu yange un ye. Shi ka er Paulu za nyôr hen Teroa nahan cii ve, Yesu mase tesen un ér a za ken Masedonia ye. Er Yesu a lu ityough ki tiônnongo yô, una fatyô u hemen se sha imba gbenda la nahan. (Kol. 1:18) Ikyav i tesen yô, alaghga u ngu henen sha kwagh u eren tom u pania shin za eren tom hen ijiir i kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh yô. Kpa alaghga a lu shighe u ú lu keren gbenda u eren kwagh u ú tsough la je, Yesu una tese u hen ijiir i u za la sha iwasen i jijingi u Aôndo ye. U tesen ikyav yô, deraba nana fatyô u kôôm mato u nan goom a mi ken imese shin ken iyan, kpa saa mato la una lu yemen ve nana fatyô u eren nahan ye. Kape Yesu kpa una fatyô u tesen se er se seer eren tom wase u pasen kwagh la je la, kpa saa se lu nôngon ser se er kwagh u se tsough la, se tema a tema ga ve Yesu una er nahan ye.
9 Nahan kpa, aluer iniôngon you la ume atam ave ave ga ye? Doo u ú yina ishima, u kure ikyaa wer jijingi u Aôndo ngu hemen we ga shinii? Umbur wer Paulu kpa yange tagher a mbamtaver. Nahan kpa, a za hemen u keren ian i pasen kwagh zan zan hunda kar bughun. Kape aluer u gba uwer u keren “hunda u vesen man u ageegh” ga ve, we kpa u fatyô u zuan a injar je la.—1 Kor. 16:9.
LU NEN GENG GE GENG SHA U NE FATYÔ U EREN MSEN YÔ
10. Ka nyi i tese ér u lun geng ge geng sha msen u eren la ka kwagh u hange hange u una wase se se za hemen u kurana?
10 Hegen se time sha kwagh u sha uhar, u se fatyô u henen hen Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la, sha gbaa u kuran yô: Yange ve lu geng ge geng sha er vea fatyô u eren msen yô. (1 Pet. 4:7) Gba u se eren msen hanma shighe ve se za hemen u kuran ye. Umbur wer, cii man i kôr Yesu ken sule u Gesemane yô, a kaa a mbaapostoli nav mbagenev utar ér: ‘Kuran nen, eren nen msen.’—Mat. 26:41.
11, 12. Herode yange lu nzughul a Peteru man mba nan jighjigh a na imôngo sha ci u nyi, man yange nzughul a ve nena?
11 Shighe kar yô, Peteru, u yange ungwa kwagh u Yesu ôr ne va kav er msen u eren sha gbashima la a lu a tahav yô. (Ôr Aerenakaa 12:1-6.) Avur a hiihii hen ijiir ne pase se ér, Herode lu nzughul a Mbakristu ér i doo Mbayuda a na. A shi nan kpa yange fa er Yakobu lu apostoli shi hemba lun a Yesu kôôsôô yô. Sha nahan yô, Herode wua Yakobu “sha sanker.” (Ivur 2) Yakobu doo tiônnongo la ishima tsung, nahan ku na lu ikyaren i taver hen anmgbianev mbara kpishi.
12 Herode shi er nyi igene? Ivur i sha 3 la pase ér: “Nengen ka doon Mbayuda yô, a za hemen a kôr Peteru kpaa.” Kpa mbaapostoli mbagenev vande duen ken gaadi kera sha ivande. Peteru lu môm ken a ve. (Aer. 5:17-20) Alaghga Herode yange fa dedoo er kwagh er nahan yô. Orpatii u wan ayom ne kera haa iyol inya ga. A gema Peteru a wa sha ikyev i “mbautyav unyiin unyiin kwa nyiin, er ve̱ kura un dedoo, lu wan ken ishima er una due a na hen ior shighe u Paseka una kar kera yô.” (Ivur 4) Nenge imba la sha wono! Herode na zwa i kange Peteru mshirim m har, i ver iorov uhar lu kuran un, shi mbakuran 16 lu yaren tugh man atetan sha u nengen ér apostoli ne osough ga. Awashima u Herode lu u duen a Peteru hen ior shighe u Paseka una kar kera yô, wuan un ér i doo ikpelaior la a na. Anmgbianev vea er nena ken mlu u cieryol nee?
13, 14. (a) Yange i wuhe Peteru ken purusu yô tiônnongo er nena? (b) Kwagh u tiônnongo er la tese se nyi sha kwagh u msene?
13 Tiônnongo la yange fa kwagh u una er jighilii yô. Ivur i sha 5 la kaa ér: “Tsô i gba kuran Peteru ken gaadi; kpa nongo u Kristu lu sônon Aôndo tsung sha ci na.” Sha kpôô yô, mbamsen mba ve lu eren sha ci u anmgbian ve u doon ve ishima la lu mbamsen mba ve er sha gbashima man a ishima ve i môm yô. Ku u Yakobu la na ve ishimayinan ga; shi u na ve hingir u nengen ér mbamsen vev wase ga ze. Kpa yange ve fa er mbamsen mba mba civir Aôndo sha mimi mbara gba Yehova kwagh kpishi yô. Aluer mbamsen mbara mba sha ishima i Yehova yô, una ungwa ve.—Heb. 13:18, 19; Yak. 5:16.
14 Ka nyi se fatyô u henen sha kwagh u tiônnongo yange er sha zayol u Peteru laa? Aluer se mba kuran yô, gba u se eren msen sha ci wase tseegh ga, kpa se eren msen sha ci u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kpaa. (Ef. 6:18) U fa mbananjighjigh mbagenev mba ve tagher a atsan yôô? Alaghga mbagenev vea lu wan ishima a mtev u sha ican man atabam u ugomoti mba ken ityar ve ve we sha tom wase u pasen kwagh la yô, gayô vea lu wan ishima a uaahe. Er nan u we ve ken mbamsen mba u eren a ishima i môm la ga? Alaghga u fa mbagenev mba ve lu yan ican i ior kpishi ve fe ga yô. Alaghga vea lu nôngon a mbamzeyol mba hen tsombor shin iyolkpen gayô mnyoon. Er nan u hen kwagh u ior mba u fatyô u teren ve sha iti jighilii shighe u ú lu lamen a Yehova, u a “ongo msen” la ga?—Ps. 65:2.
15, 16. (a) Pase er ortyom u Yehova yange due a Peteru ken purusu yô. (Nenge foto u a lu shin heen ne.) (b) Aluer se time sha gbenda u Yehova yima Peteru la yô, se zua a ishimasurun sha ci u nyi?
15 Nahan kpa, ka nyi yange i er Peteru? Hen tugh mbu Peteru mbu masetyô ken purusu la, lu yaven hen atô u mbakuran uhar, nahan kwagh u kpilighyol er. (Ôr Aerenakaa 12:7-11.) Nenge ase kwagh u yange er ne: Ica i gbe ga yô, iwanger ta ken purusu, ape i wuhe un la. Ortyom tile ker, man a shi nan kpa mbakuran mbara nenge a na ga, maa a kaa a Peteru ér a nder fefa. Nahan mshirim ma i haa un sha ave la, poso un sha ave haa inya! Tsô ortyom la kar hemen Peteru due a na ken purusu la, ve za kar mbakuran mba ve tile ken won la ve yem ve za ar hen hunda u iyôgh u vesen la, hunda la maa “gba bughun ve iyol i u tsô.” Mba dugh ken won yô, ortyom la maa ndiir. Peteru kera lu uikyangen ga!
16 Ka sea hen sha tahav mbu Yehova a lu a mi mbu yiman mba civir un la nahan, jighjigh u nan wase a seer taver ga he? Nahan kpa, nyian se mba veren ishima ser Yehova a yima se sha ivande ga. Kpa se na jighjigh taveraa ser, eren tom a tahav nav nyian sha ci u ior nav. (2 Kron. 16:9) Una fatyô u eren tom a icighan jijingi na u a lu a tahav kpishi la, nahan wasen se u wan ishima a nyityô ican cii. (2 Kor. 4:7; 2 Pet. 2:9) Man ica ia gba ga tsô Yehova una na Wan na tahav mbu nderen ior umiliôn umiliôn mba i lu inja er ku wuhe ve ken purusu la shin ku. (Yoh. 5:28, 29) Shighe u se tagher a atsan nyian yô, jighjigh u se ne uityendezwa mba Aôndo la una fatyô u nan se ishimataver kpishi.
VE TAGHER A MBAMTAVER KPA VE DE U PASEN KWAGH GA
17. Paulu ver se ikyav i dedoo i pasen kwagh torough torough man sha ishimatseen nena?
17 Kwagh u sha utar u se fatyô u henen hen mbaapostoli sha kwagh u kuran yô, ka un ne: Yange ve za hemen u pasen kwagh, shin er ve lu tagher a mbamtaver nahan kpaa. Saa se pasen kwagh torough torough man sha ishimatseen ve se za hemen u kuran ye. Apostoli Paulu lu or u yange ver ikyav i dedoo sha u eren nahan yô. Yange nôngo kwagh kpoghuloo, lu zenden veren atôônanongo sha ajiir kposo kposo. Yange tagher a atsan kpishi, kpa mayange de u pasen kwagh torough torough man sha ishimatseen ga.—2 Kor. 11:23-29.
18. Paulu yange za hemen u pasen kwagh shighe u lu ken purusu ken gar u Roma la nena?
18 Ape se mase ôron kwagh u Paulu ken takerada u Aerenakaa yô, ka ken ityough 28. Paulu yange nyôr ken gar u Roma, lu u una za tile sha ishigh ki tor Nero, a ôr un ijir. Yange i wuhe un ken gaadi, man alaghga je yô, i haa un mshirim, i zer sha uwegh ku orkuran. Nahan cii kpa, mshirim mara yange apostoli u tseen ishima ne u pasen kwagh ga! Paulu za hemen u keren igbenda i pasen kwagh. (Ôr Aerenakaa 28:17, 23, 24.) Paulu za nyôr ken gar u Roma, ayange nga kar atar yô, a yila mba ve lu mbavesen ken Mbayuda la, sha u una pase ve kwagh yô. Nahan, sha iyange i ve ver la, a pase ve kwagh kpoghuloo. Ivur i sha 23 la kaa ér: “Ve [Mbayuda mba hen gar u Roma] ver un iyange . . . , ior kpishi va her a na ape a nyôr la; a gba pasen ve inja i tartor u Aôndo, lu sendegh a ve sha kwagh u Yesu ken atindi a Mose kua uprofeti kpaa, a hii pepe je, iyange kar been.”
19, 20. (a) Paulu yange za ikyura ken tom na u pasen kwagh la sha ci u nyi? (b) Paulu yange er nena zum u mbagenev ngohol loho u dedoo ga laa?
19 Paulu yange za ikyura ken tom na u pasen kwagh la sha ci u nyi? Ivur i sha 23 la pase atôakyaa imôngo. (1) Yange penda ishima sha Tartor u Aôndo man sha Yesu Kristu. (2) Yange soo ér kwaghpasen na a kôr mba lu pasen ve kwagh la ken ishima, nahan “lu sendegh a ve.” (3) Lu lamen a ve sha akaa a ken Ruamabera. (4) Lu a ieren i tangen iyol ga, nahan a hii kwaghpasen “pepe je, iyange kar been.” Paulu pase kwagh kpoghuloo, kpa lu ior cii na jighjigh ga. Ivur i sha 24 la kaa ér: “Mbagenev na jighjigh sha akaa a i ôr la; kpa mbagenev yô, na jighjigh ga.” Kwagh la va a anyiman, nahan hanma or yem kwagh u nan.
20 Yange iyol kpe Paulu sha ci u mbagenev ngohol loho u dedoo ga yumuu? Mayange ga! Aerenakaa 28:30, 31 kaa ér: “Paulu lu ken ya na u a lu tsan heregh kimbin inyaregh la anyom ahar je; mba ve nyôron her a na cii lu lumun ve. A lu ôron kwagh u tartor u Aôndo, a lu tesen akaa a sha Ter Yesu Kristu gbar gbar, ma or yange un ga.” Ka sha mkaanem ma taver se ishima man je, i kur takerada u Aerenakaa ye.
21. Kwagh u Paulu er shighe u lu uikyangen hen ya na la tese se nyi?
21 Ikyav i Paulu la tese se nyi? Shighe u Paulu lu uikyangen anyom ahar hen ya na la, lu a ian i pasen kwagh sha uya uya ga. Nahan cii kpa, Paulu yina ishima ga, hanma or u yange nana va her a na yô, a pase nan kwagh. Nyian kpa, kape mba civir Aôndo kpishi, mba ve er ma kwaghbo ga, kpa i wuhu ve sha ci u jighjigh ve u nan la ve ze hemen u pasen kwagh saan saan je la. Anmgbianev asev mba doon se ishima mbagenev mba kera dugh hen uya vev ga, man alaghga je yô, mba sha ayouacii sha ci u iyolbeen shin angev. Ka ve pasen mbatwerev man mba yaren hen ayouacii kua mbagenev mba ve ve hen a ve cii loho u dedoo er ve fetyô la. Isharen ve yô, ka u pasen kwagh u Tartor u Aôndo sha gbashima. Ikyav i ve ver la doo se kpishi!
22. Ka nyi u kange ishima wer u er, er u lu keghen mkur u tar ne laa?
22 Ka sea ôr kwagh u mbaapostoli kua Mbakristu mbagenev mba sha derianyom u hiihii la ken takerada u Aerenakaa yô, se hen kwagh sha kwagh u kuran la kpishi. Er se lu keghen mkur u tar ne la, se kange nen ishima u dondon ikyav i Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la sha u pasen kwagh vangertiôr man sha ishimatseen. Ian i civirigh i môm i se zua a mi ve ia hemba u ‘pasen kwagh u Tartor u Aôndo’ sha gbashima la je kpa ngi ga!—Aer. 28:23.
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 12 la]
Ortyom hemen Peteru due a na hen hundu u iyôgh u vesen la
