Nôngo U Lun Ken Bem A Mbagenev

“Se keren nen kwagh u nan bem.”—ROM. 14:19.

1, 2. Er nan ve bem a lu hen atô u Mbashiada mba Yehova?

 BEM u mimi za ihyen ken tar u hegen ne. Ior mba ve dugh hen ityô i môm shi ve lamen zwa môm je kpa, mpav ka a lu hen atô ve sha kwagh u kwaghaôndo man kwagh u patii man sha kwagh u aan a ve lu sha mi la. Nahan kpa, ior mba Yehova mba ken mzough, shin er ve dugh ken “hanma ikyurior man hanma nongo man hanma nongoior man hanma zwa” nahan kpaa.—Mpa. 7:9.

² Atôakyaa a dedoo nga, a a ne ve bem a lu hen atô wase yô. Ityôkyaa i vesen yô, ka sha ci u “se mba bem bem a Aôndo.” Se mba a bem sha ci u jighjigh u se ne Wan na, u yange na nagh sha uma na sha ci wase la. (Rom. 5:1; Ef. 1:7) Shi Yehova ne mba civir un mba jighjigh icighan jijingi na, man bem ka vegher u ityamegh ki jijingi la. (Gal. 5:22) Ityôkyaa igen i se lu ken bem man mzough yô, ka sha ci u se mba “ior i tar ne ga.” (Yoh. 15:19) Sha nahan yô, se mba eren pati shin se mba nenge ityav ga. Er Bibilo i  kaa nahan, ior mba Yehova ‘gema usanker vev var indyuhar a mi.’—Yes. 2:4.

3. Bem u se lu a mi la wase se u eren nyi, man kanyi se lam sha mi ken ngeren nee?

³ Se ‘doo ayol a ase’ ken tiônnongo, shin er se dugh sha ajiir kposo kposo shi se lu a mbaadini kposo kposo shi igbenda i se henen kwagh la kpa i kaha nahan kpaa. (Yoh. 15:17) Bem u a lu hen atô wase la hemba di u soon ser se er anmgbianev asev kwaghbo ga la. Ka a wase se u eren ‘akaa a doon a ior cii, kpa jim je yô, mbananjighjigh.’ (Gal. 6:10) Mlu u se lu bem bem a Aôndo kua anmgbianev asev mba kasev man mba nomso la ka kwagh u injaa kpen kpen. Gba u se kura un. Hegen se time sha gbenda u se er akaa a van a bem ken tiônnongo yô.

Shighe u Se “Nenge Gbev” Yô

4. Kanyi se er sha u lun ken bem shighe u se er or kwagh u doon nan ga?

⁴ Apostoli Yakobu yange nger ér: “Se cii se mba nenge gbev sha akaa kpishi. Aluer or nana nôngo gbev sha kwaghôron ga yô, nan ngu or u vough je.” (Yak. 3:2) Nahan ashighe agen or a lumun a kwagh u orgen ken tiônnongo nan er ga, shin ma zayol una gba hen atô ve. Kpa aluer kwagh za iyol yô, ve ker gbenda ve sôr zayol la, sha er bem a lu ken tiônnongo yô. U tesen ikyav yô, se ôr kwagh u Yesu a kaa ér se er shighe u se hen seer or hii se iyongo la.—Ôr Mateu 5:23, 24.

5. Kanyi se er sha u lun ken bem shighe u or nan er se kwagh u doon se ga?

⁵ Aluer or vihi se ishima sha ankwagh u cuku di ye? Doo u se ver ishima ser or la nana va yav se inya nana zamber see? 1 Mbakorinte 13:5 kaa ér: “Dooshima koson kwagh u bo ken ishima ga.” Shighe u or nan hii se yô, se tese ser se soo u lun ken bem sha u den nan kwaghbo shi hungur a zayol la. (Ôr Mbakolose 3:13.) Ka kwagh u a hembe doon u se er shighe u se tagher a anzayol u kiriki je ne. Kwagh ne ka a wase se u lun ken mzough vea anmgbianev asev. Shi ka i saan se iyol sha ci u se er kwagh u vough. Injakwagh igen kaa ér: “U den or kwaghbo, ka . . . kwagh u civirigh je.”—Anz. 19:11.

6. Se er nena shighe u or er se kwagh u a taver se u ungwan ato sha mini?

⁶ Aluer taver se u ungwan ato sha ma kwagh u or er a vese i doo se ga yô, se er nena? Doo u se lam a mbagenev sha kwagh la ga. Imba iliam la ia fatyô u vihin bem u a lu ken tiônnongo la. Kanyi se er sha u sôron imba zayol laa? Mateu 18:15 kaa ér: “Aluer anmgbian wou una er u kwaghbo yô, za za tese un ibo na, we vea na tseegh; aluer una ungwa u yô, u yima anmgbian wou je ve.” Shin er Mateu 18:15-17 a lu ôron kwagh u isholibo i vesen nahan kpa, se fatyô u dondon kwaghwan u ken ivur i sha 15 la, nahan zan hen or u nan er se kwagh u doon se ga la sha u nôngon ser se hime iyongo a nan. Sha nahan yô, shighe u se lu a zayol vea or yô, hemba doon u se lam a nan sha mi se uhar. Gba u se lam a anmgbian wase la kundu kundu shi se ker u hiden lun ken bem vea nan. *

7. Gba u se himen iyongo fese sha ci u nyi?

⁷ Apostoli Paulu yange nger ér: “Nyoon nen ishima, kpa de eren nen isholibo ga, iyange i̱ de been ne a ishima i vihin her ga. De ne nen diabolo ian ga.” (Ef. 4:26, 27) Man shi Yesu kaa ér: “De num a or u yilan we ijir la fese.” (Mat. 5:25) Nahan gba u se sôron zayol fese, ve se lu ken bem vea mbagenev ye. Se er nahan ga yô, akaa aa hemba vihin shi alaghga aa gande ave je kpaa, di er ka sea gba ivav, sea er icigh sha mi fele ga ve angev mbu nyôr sha mi nahan. Mayange se de nen ser ihyagh shin iyuhe shin inyaregh ki saren ki yange se u himen iyongo a anmgbianev asev ga.—Yak. 4:1-6.

Shighe u Zayol A Lu hen Atô u Ior Kpishi Yô

8, 9. (a) Ka anyiman a nyi yange gba ken tiônnongo u ken Roma laa? (b) Paulu yange kôôm Mbakristu mba ken Roma nena?

⁸ Shighe ugen zayol una lu hen atô u ior kpishi ken tiônnongo. Kwagh ne yange er hen atô u Mbakristu mbagenev ken Roma. Yange anyiman  gba hen atô u Mbakristu mba ve lu Mbayuda man Mbakristu mba ve lu atôatyev la. Imoshima i mbagenev yange i taver ga. Akaa kpishi yange lu, a imoshima ve na ve ian i eren ga yô, shin er Ruamabera kaa ér akaa ne lu a bo ga nahan kpaa. Imoshima i mbagenev ken tiônnongo hemba taver. Nahan ve lu henen ér ve hemba mba imoshima ve taver ga la. Shi mba imoshima ve taver ga la hii u puun mba imoshima ve taver la. Kpa anyiman ne cii lu sha akaa a hanma or soo la. Kanyi Paulu yange ôr a tiônnongo laa?—Rom. 14:1-6.

⁹ Mba imoshima ve taver la kav er yange gba u vea kura Tindi u Mose la ga yô. Kpa mba imoshima ve taver ga la gema hen ér doo u vea ya akaa a Tindi u Mose yange venda la ga. Paulu kôôm Mbakristu mban cii. Paulu kaa a mba imoshima ve taver mbara ér ve de henen ér ve hemba mba imoshima ve taver ga la ga. (Rom. 14:2, 10) Mhen ve man ieren ve ne yange ma na mbananjighjigh mba imoshima ve taver ga la ma undu Yehova. Paulu seer kaan ér: “De vihin tom u Aôndo kera sha ci u kwaghyan ga.” Shi a kaa ér: “Doo u yan inyam ga, shin u man msôrom kpaa ga, shin u eren nyityô kwagh i nan anmgbian wou anzughul la kpaa ga.” (Rom. 14:14, 15, 20, 21) Paulu kaa a mba imoshima ve taver ga la ér ve de ôron mba mnenge ve lu kposo la ijir ga. (Rom. 14:13) A kaa a ve ér: “M ngu kaan hanmô wen sha mlumun u sha mhôôn u i nem la mer, nana̱ de nengen sha mlu u nan i̱ hemban er ma nan nenge la ga.” (Rom. 12:3) Yange kôôm ve cii been yô, a kaa ér: “Nahan yô, se keren nen kwagh u nan bem man shi kwagh u se maan a maa ayol a ase sha mi.”—Rom. 14:19.

10. Kanyi i gbe u Mbakristu mba ayôôso a gbe hen atô ve la vea er sha u sôron zayol la, er Mbakristu mba ken Roma kpa er nahana?

¹⁰ Se mba a vangertiôr ser Mbakristu mba ken Roma mbara yange ve ungwa kwagh u Paulu ôr a ve la shi ve sôr inja ve kpaa. Nyian ne, se fatyô u sôron ayôôso a se lu a mi vea anmgbianev asev la ken dooshima, aluer se dondo kwaghwan u Bibilo yô. Aluer nyian ne zayol ngu ken tiônnongo yô, a gba u mba ayôôso  a lu hen atô ve la cii vea sôr inja sha er vea ‘lu bem bem ayol a ve,’ er Mbakristu mba ken Roma kpa er nahan.—Mar. 9:50.

Er Mbatamen Vea Wase La

11. Aluer Orkristu ngu a zayol vea Orkristu ugen man nan soo u ôron ma ortamen kwagh sha mi yô, kanyi i gbe u ortamen la nana ere?

¹¹ Aluer Orkristu ngu a zayol vea Orkristu ugen shin ma or hen tsombor u nan, man nan soo u ôron mbatamen kwagh sha mi di ye? Anzaakaa 21:13 kaa ér: “Or u nan cir ato a nan sha u nana ungwan mliam ma icanor ga yô, nan kpaa nana vaa, kpa á ungwa nan her ga.” Aluer ma ortamen nan kegh ato a or u nan lu pinen nan iwasen ga yô, a tese ér nan “cir ato a nan.” Kpa injakwagh igen kaa ér: “Or u nan vande van a ityôkyaa i nan yô, ka i nenge nan a mimi, kpa or u wan ndor a nan a gema a va time kwagh u nan dedoo.” (Anz. 18:17) Gba u ortamen nana kegh ato zulee, kpa shi gba u nana wa ikyo sha er nana kure ikyaa sha kwagh la cii ve nana mase fan zayol shon vindi vindi ga yô. Ortamen la nana keghen ato a or la cii yô, nana fatyô u pinen nan, aluer nan vande lamen sha zayol shon vea or u iyongo i zough ve la yô. Ortamen la nana fatyô u lamen vea nan sha kwagh u Bibilo i kaa ér se lu ken bem a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev la.

12. Ka akav atar a nyi a tese ér u keghen ato a or môm sha zayol u nan lu a mi vea orgen, maa fese je kuren ikyaa la ka sha mi ga?

¹² Akav atar ken Bibilo tese ér u keghen ato a or môm tseegh maa kuren ikyaa fese sha zayol u nan lu a mi vea orgen la ka sha mi ga. Ikyav i hiihii yô, ka kwagh u yange er Potifar la. Kwase na yange er aie, kaa a na ér Yosev nôngo u yaven a na sha igyosough, nahan un kpa na jighjigh. Kwagh la vihi Potifar je a kôr Yosev a wuhe ken gaadi. (Gen. 39:19, 20) Ikyav igen di ka kwagh u Tor Davidi yange er la. Shiba, wanye u Mefibosheti kaa a Davidi ér Mefibosheti ngu wasen mbaihyomov mba Davidi. Davidi na un jighjigh je kera hen sha kwagh shon ga maa kaa ér: “Nenge, akaa a a lu a Mefibosheti cii a hingir a ou.” (2 Sam. 16:4; 19:25-27) Ikyav i sha utar ka kwagh u yange er Tor Artashaseta la. Mbaihyomov mba Mbayuda yange ve kaa a tor ér Mbayuda mba hiden maan Yerusalem sha ci u ve soo u hendan a na. Tor na aie u ve er la jighjigh, maa na zwa ér Mbayuda ve de tom la. Kwagh ne na yô, Mbayuda de u eren tom u tempel u Aôndo. (Esera 4:11-13, 23, 24) Doo u mbatamen mba ken Kristu vea er kwagh u Paulu yange ôr a Timoteu la, vea kera kure ikyaa sha ma zayol cii ve vea mase fan hanma kwagh sha mi ga.—Ôr 1 Timoteu 5:21.

13, 14. Aluer zayol ngu hen atô u iorov uhar yô, kanyi i gbe u se umburu? (b) Kanyi ia wase mbatamen u kuren zayol u Orkristu a Orkristu ugen sha mimi?

¹³ Bibilo kaa ér: “Aluer or ngu henen er nan fa ma kwagh yô, nan ngu a fa er i doo u ma nan fe la ga.” (1 Kor. 8:2) Shighe u zayol a lu hen atô u iorov uhar yô, alaghga se hen ser se fa zayol la. Kpa gba u se umbur ser alaghga a lu hanma kwagh se fe sha ikyaa la ga. Shi alaghga se fa hanma kwagh u iorov mba uhar mba zayol a lu hen atô ve la ga. Gba u mbatamen vea wa ikyo shighe u ve lu nengen sha zayol la yô, vea de ér i tsume a ve sha mbaaie shin akaa a ior ve lu ôron sha kwagh u a er la ga. Shi ve de gbe nan ma or jighjigh tsô ér nan ngu ornyar ga. Yesu, orjir u Aôndo a tsough la ‘er ijir sha kwagh u A nenge sha ashe tsô ga, kwagh kpaa gbe kuren sha er A ongo sha ato Na tsô ga.’ (Yes. 11:3, 4) Ka jijingi u Aôndo a hemen Yesu ye. Mbatamen mba ken Kristu kpaa, gba u jijingi u Aôndo una hemen ve.

¹⁴ Gba u mbatamen vea vande sônon jijingi u Yehova ken msen cii, vea nenge sha ma zayol ye. Ka ve na jijingi ian ér a hemen ve sha u eren tom a Bibilo kua ityakerada i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh.”—Mat. 24:45.

Gba Kpee u Se Lu Ken Bem Vea Aôndo

15. Ka hanma shighe i gbe u se za pase mbatamen isholibo i vesen i or nan er se fe kwagh sha mi laa?

¹⁵ Bibilo kaa a vese ér se lu bem vea mbagenev.  Kpa shi i̱ kaa a vese ér: ‘Kwaghfan u a dugh Sha yô, hiihii ka u wang, shi ka u bem kpaa.’ (Yak. 3:17) Bibilo kaa ér gba u se hii lun wang. Inja i u lun wang la yô, ka u se nan Aôndo ian ser a kaa se kwagh u a lu u sha mi man u a lu u sha mi ga la shi eren ishima na. Aluer Orkristu fa ma isholibo i vesen i anmgbian u nomso shin u kwase nan er yô, a gba u nana kaa a or u nan er isholibo la ér nana za pase mbatamen isholibo i nan er la. (1 Kor. 6:9, 10; Yak. 5:14-16) Aluer or la nan pase isholibo i nan la ga yô, a gba u Orkristu u nan fe kwagh sha mi la nana ôr mbatamen kwagh sha mi. Aluer Orkristu la ôr mbatamen ga sha ci u nan soo ér nana lu ken bem a orsholibo la yô, nan kpa nan ngu eren isholibo.—Lev. 5:1; ôr Anzaakaa 29:24.

16. Kanyi se hen sha kwagh u Yehu yange er a Tor Yehoram laa?

¹⁶ Yehu yange er kwagh u tesen ér hemba kan hange hange u eren kwagh u sha mi a u lun ken bem a or u nan eren isholibo yô. Aôndo yange tindi Yehu ér a za tsaha tsombor u Tor Ahaba. Wan u Ahaba man Yesebel lu Tor Yehoram, u vihi tu la. A naha ikyekye i anyinya na, a za kohol Yehu, a pine un ér: “Yehu ka bem kpa?” Yehu gema kaa ér: “Ka bem hana, er idya i ngôu Yesebel man akombo a na a ngee yum nahana?” (2 Utor 9:22) Yehu maa nalegh ivaan ta Yehoram kar kôr ishima na. Gba u mbatamen kpa vea de orsholibo u nan vende u geman ishima la sha ci u keren bem ga, er Yehu kpa er nahan. Mba den ér mba ve vende u geman ishima la ve lu ken tiônnongo sha ci u ve soo u lun a ve ken bem ga. Mbatamen ka ve dugh ve kera sha er tiônnongo una za hemen u lun bem bem a Aôndo yô.—1 Kor. 5:1, 2, 11-13.

17. Kanyi i gbe u Mbakristu cii vea er sha u lun ken beme?

¹⁷ Ashighe kpishi ka i lu asorabo a vesen ka a va a zayol hen atô wase ga. Nahan hemba doon u se tese anmgbianev asev dooshima shi se deen akaa a ve eren sha mi ga la. Bibilo kaa ér: “Or u nan cir ibo yô, ka dooshima je nan keren ye, kpa or u nan saar akaa, nan ngu paven ahuraior a mimi.” (Anz. 17:9) Aluer se er kwagh u Bibilo i kaa la yô, se na bem una lu ken tiônnongo shi se kura ikyaryan yase a Yehova kpaa.—Mat. 6:14, 15.

Aôndo Veren Mba Ve Keren Bem La

18, 19. Ka sea nôngon ser se lu ken bem yô, Yehova a ver se doo doo nena?

¹⁸ Ka sea nôngon ser se lu ken bem yô, Yehova a ver se doo doo. Ka se ya ikyar a Yehova kangenaa, shi se er kwagh u kuran mzough u ken tiônnongo la. Ka sea keren bem ken tiônnongo yô, shi se hen u lun ken bem a mba se pasen ve “ivangeli i bem” la kpaa. (Ef. 6:15) Shi se hemba wan iyol i se “lu sar sar a ior cii” shi “wan ishima” kpaa.—2 Tim. 2:24.

¹⁹ Iniôngon i se lu nôngon ser se lu ken bem hegen la, ngi wan se ago iyol sha kwagh u ken hemen. Bibilo kaa ér Yehova una nder mbaperapera man mba ve lu perapera ga kpaa. (Aer. 24:15) Kwagh ne tese ér Yehova una nder ior umiliôn imôngo mba ken akuraior cii. Vea due sha ajiir kposo kposo shi vea lu sha ahongo kposo kposo, kua mba sha mhii u uumace je kpaa. (Luka 11:50, 51) A lu kwagh u icivirigh kpishi u se tesen mba a va nder ve la u soon bem. Ityesen i se lu zuan a mi hegen ne ia wase se hen shighe la kpishi!

[Ngeren u shin kpe]

Ú Hen Nyi?

• Kanyi se er sha u lun ken bem shighe u se er or kwagh u doon nan ga?

• Aluer or er se kwagh u doon se ga yô, se ker bem nena?

• Er nan ve i doo u tan ikyaa a or môm shighe u ayôôso a gbe hen atô u ior ga?

• Er nan ve i hembe lun hange hange u eren kwagh u shami, a u keren ser se lu ken bem a mbageneve?

[Mbampin mba ngeren u henen]

[Foto u sha peeji 29]

Mba ve den mbagenev kwaghbo la ve doo Yehova ishima