Ikpande i Ngeren Kwagh i Mbayiase man Bibilo
Ikpande i Ngeren Kwagh i Mbayiase man Bibilo
YANGE mba nzughul a zwa u uumace ken Babel yô, ior due a igbenda kpishi i ngeren kwagh. Ior mba ken Mesopotamia, er mba Sumeria man Mbababilon nahan yange ve yaren tom a ikpande i ngeren kwagh sha ayange a ve la.
Mbadughunakaa shin inya zua a ungeren mbagenev mba ve er kwagh u ior man akaa a yange er, i nger ken Ruamabera yô. Gbenda u mbayiase yange ve ngeren kwagh ne tese se nyi? Man ungeren mban tese ér se fatyô u suur sha Bibilo nena?
Ngeren mba Ve Tse Gbem Yô
Mbafantakerada na jighjigh ér ior mba ken Mesopotamia yange ve yar tom a ufoto shin akav a a til sha ityough ki asember shin mbamhen yô, sha u ngeren kwagh. Ikyav i tesen yô, yange vea ôron kwagh u icôngon bua yô, ve kpera kwagh u a lu er ka ityough ki bua nahan. Er yange va hingir hange hange u a koson akaa a i ngeren la yô, i hingir u ngeren akaa sha ikpande i mbayiase. Bibilo i i yer ér NIV Archaeological Study la kaa ér: “Akav a yange i yaren tom a mi la hingir u tilen sha ityough ki asember atii man avegher a asember atii. Man aluer i kohol akav ne kpishi yô, aa fatyô u hingir avegher atii.” Ken masejime yô, i kohol akav ne kposo kposo deri uhar nahan a yange “a wase or u ôron kwagh yô, shi akav ne yange lu a asemberatii man shôn kpaa.”
Mba va nyer sha shighe u Aberaham, er ken inyom 2,000 C.S.Y (Cii man Shighe u Yesu) la nahan, ior hemba fan gbenda u mbayiase u ngeren kwagh sha ikpande awen ne. Uderimbaanyomov mba karen er 20 nahan yô, ijô igenegh er 15 kpa hingir u ngeren kwagh nahan. Ungeren mba mbayiase kpishi mba yange i zua a mi la lu ngeren mba sha ikpande awen. I zua a imba ikpande ne kpishi ken anyom a karen ken ijime er 150 nahan ken tar u Ur man Uruk man Babilon man Nimrud man Nippur man Ashur man Ninive man Mari man Ebla man Ugarit kua Amarna. Or u timen sha akaa a shin inya u i yer un ér Odyssey la kaa ér: “Mba ve lu a mfe kpishi sha kwagh u akaa a shin inya yô, ker ahaba ér, i dugh ikpande i mbayiase yange ve ngeren kwagh sha mi yô, hen ijiir igen je kuma er miliôn môm shin uhar nahan, shi hanma inyom yô, ka i zua a ungeren mban mbagenev er 25,000 nahan.”
Mbatimen sha kwagh u ngerem mba sha ikpande mba sha tar cii ka ve er tom kpishi u geman akaa a i nger sha ikpande ne. Kwaghtôvon ugen tese ér, “ka ngeren mba sha ikpande ne kpuaa tseegh i fetyô u ôron ve sha ayange ase ne ye.”
Kwagh u yange a wase mbagenev u fan ngeren mba sha ikpande mban yô, ka u ôron ngeren mba shon mba yange i nger ken ijô ihiar shin itiar la. Mbatimen sha kwagh u ungeren mba sha ikpande mban yange ve nenge ér yange i nger kwagh môm ken ijô kposo kposo sha ikpande ne. Kwagh u yange a wase ve u fan ér ka ngeren môm a lu ken ijô kposo kposo yô, ikpande ne cii yange i lu a ati a ior man atiator man icombor i utor kua mkaanem ma wuese ayol a ve.
Ken kwavanyom u sha 1850 la, mbatimen sha akaa a shin inya hii u ôron ikpande i mbayiase i i nger ken ijô kposo kposo, i hen Atô u Ityoughkitaregh man Akkadia shin Ashiria man Mbababilon cii. Takerada u i yer ér Encyclopædia Britannica la kaa ér: “Yange mba fe zwa u Akkadia yô, i gba kaven ngeren u ken zwa la shi i dondo gbenda shon u ôron ngeren mba ken ijô igen kpaa.” Ngeren mban zua sha Ruamabera nena?
Ngeren u A Lumun a Bibilo Yô
Bibilo kaa ér ator a Mbakanaan yange hemen gar u Yerusalem zan zan Davidi kar ngohol tartor Yos. 10:1; 2 Sam. 5:4-9) Kpa mbatimen sha akaa a shin inya mbagenev lumun kwagh ne ga. Nahan kpa mba ker ken inyom i 1887 la yô, kwase ugen zua a kpande u inyaagh ugen ken gar u Amarna, ken Igipiti. Yange mba gem ngeren mba ve kum iyenge er 380 la yô, mbatimen sha akaa mase kaven ér ngeren mbara lu iliam i ator a Mbaigipiti (Amenhotep III man Akhenaton) kua ityartor i Mbakanaan. ‘Abdi-Heba, tor u Yerusalem yange nger asangeaabaacaa ataratar.
la ken inyom i 1070 C.S.Y. la. (Ngeren u i yer ér Biblical Archaeology Review la kaa ér: “Kwagh u ikpande i yange i zua a mi ken gar u Amarna í ôr ér Yerusalem yange lu geri, lu zege inya ga shi i er kwagh u ‘Abdi-Heba ér yange lu tor u lu a ior sha ikyev kua ushoja mba Igipiti 50, mba yange i ver ve ken Yerusalem ér ve eren tom la tese ér Yerusalem yange lu tartor u agungur u kiriki.” Ngeren shon môm shi kaa ér: “Ngeren u ken Amarna la tese ér se fatyô u nan jighjigh ser gar u zan iti sha shighe na la yange lu kpôô kpôô.”
Ati a Ior ken Ngeren mba Ashiria man Mbababilon
Mbaashiria yange ve nger akaa sha ikpande i inyaagh man akaa a lun tumuun man akaa a i yer ér prism la kua avande. Shighe u mbatimen sha akaa fa akaa a i nger sha ikpande la ken zwa u Akkadia yô, ve mase kaven ér ngeren la lu a ati a ior mba i er kwagh ve ken Bibilo yô.
Takerada u i yer ér: The Bible in the British Museum la kaa ér: “Shighe u ortumbunmfetakerada u i yer un ér Samuel Birch la lu lamen a Mzough u Mbadughun Akaa Shin Inya a a Zough sha Bibilo yô, a zua a ati a ator a Mbaheberu, er Omri man Ahaba man Yehu man Asaria man . . . , Menahem man Peka man Hosea man Hesekia man Manase nahan, kua ator a Mbaashiria, er Tigelati-pileser. . . [III] man Sargon man Senakeribi man Osenapar, . . . man ator a Shiria, er Benhada man Hasael man Reshin nahan ken ngeren la.”
Takerada u i yer ér The Bible and Radiocarbon Dating la tôô kwagh u Bibilo i er sha kwagh u ikyurior i Iserael man i Yuda la kar sha ngeren mba ken ityar igen. Lu nyi i due kere? Ngeren u ken takerada la za hemen ér, “Utor mba Iserael man mba Yuda mba i er kwagh ve ken ngeren u ken ityar igen la cii kuma 15 shin 16 nahan. Ati a ve kua ashighe a ve tema tor la kpa zua sha kwagh u i er ken Bibilo ken takerada u Utor u hiihii man u sha uhar la. Utor mba i ter ati a ve ken ngeren mba ken ityar igen la cii mba myer ken takerada Utor u hiihii man u sha uhar la ga.”
I zua a ngeren u sha ikpande i mbayiase ugen u a ze gwa kpishi yô, mba yer ngeren ne ér Cyrus Cylinder, i nger ker ér Shirushi yange hembe Babilon ityav ken inyom i 539 C.S.Y. la yô, a na mbakwarev gbenda ér ve yem ken ityar ve er vanden eren keke nahan. Mbayuda kpa lu ken mba i na ve gbenda ér ve yem ken tar ve la. (Esera 1:1-4) Mbatimen sha akaa mba ken derianyom u sha puetaankarunyiin kpishi kaa ér tindi u Shirushi wa ér mbakwarev ve hide ken ityar ve, i nger ken Bibilo la ka kwagh u mimi ga. Nahan kpa, ngeren mba sha ikpande i mbayiase mba sha ashighe a Mbapershia la, kua ngeren u Cyrus Cylinder la cii tese wang ér kwagh u i nger ken Bibilo la ka u mimi.
Ken inyom i 1883 la, i zua a ijiir i koson ikpande i ngeren kwagh a mi i mbayiase je hemba 700 ken gar u Nippur, ikyua a Babilon. Ati 70 ken ati 2,500 a i ter ken ngeren la cii ka ati a Mbayuda. Or u timen sha akaa a mbayiase u i yer un ér Edwin Yamauchi la kaa ér, ati ne tese “ior mba eren tom shin kpenga man mbatyomov man mbashiada man mbangoholkpandegh kua mba eren tom ken ya u tor.” Ikyav i i tese ér Mbayuda yange ve za hemen u eren akaa ne ikyua a Babilon hen shighe ne la ka kwagh u injaa kpishi. Ngeren ne lumun a kwaghôron u profeti u a kaa ér ka “asande” a Mbaiserael kpuaa tseegh aa hide ken tar ve la, gadia er Mbaiserael mough ken Ashiria man ken Babilon hide ken Yudia nahan kpa, mbagenev kpishi hide ga.—Yes. 10:21, 22.
Ior mba ve lu uma ken dubuanyom u hiihii C.S.Y. la yange ve ngeren kwagh sha ikpande i ngeren kwagh i mbayiase man sha abaacaa. Kpa shighe kar yô, Mbaashiria man Mbababilon cii de u ngeren kwagh sha ikpande ne sha ci u ve hemba soon ngeren mba sha abaacaa.
Mba a time sha ikpande udubu uderi imôngo i i ver sha ajiir a koson akaa a mbayiase la ga. Ikpande i mbafantakerada ve hila time sha mi la tese wang ér Bibilo kuma u suur sha i. Se va seer zuan a akaa a wasen se u suur sha Bibilo shighe u a time sha ikpande i i lu a time sha mi ga la.
[Picture Credit Line on page 21]
I zua a foto ne sha ikyev i British Museum