Ve Er Kwagh u a Ne Uma Ve a Hembe Lun a Inja Yô We Di Ye?

ANMGBIAN ugen ken tar u Kanada, mba yer un ér Marc. Yange eren tom vea kômpeni ugen u varen umashin mba i yer ér rôbôt, mba gbaatom u a varen akaa a veren ken iamegh shi a tindin ior ken iamegh a eren tom a mi la. Nahan eren tom ne sha ashighe ashighe sha er una fatyô u eren tom pania kpaa yô. Kpa orvesen na u hen ijiirtom la na un mzehemen ken tom, u una gema eren tom hanma shighe shi a kimbin un inyaregh kpishi yô. Nahan Marc er nena?

Anmgbian u kwase ugen ken tar u Philippines di mba yer un ér Amy. Yange lu eren tom pania shighe u zulum u been kôleeji la. Been makeranta yô, gba u a tôô un tom u vesen u una eren hanma shighe shi ua yaan un shighe kpishi, kpa a gema a kimbin un inyaregh mgbeghaa yô. Nahan Amy er nena?

Kwagh u Marc tsua u eren la kaha a u Amy tsua la, man kwagh u due ken akaa a ve tsua la tese ér doo u se dondo kwaghwan u ngise i wa Mbakristu mba ken gar u Korinte u tsuaa la. Apostoli Paulu nger ér: “Mba kwagh a zough ve a tar kpaa ve̱ lu er kwagh zua ve a u ga nahan.”—1 Kor. 7:29-31.

Kwagh a Zua Ú a Tar, kpa i Lu Er Kwagh Zua U a U Ga Nahan

Cii man se ôr kwagh u yange er Marc man Amy yô, de se vande timen sha ishember i “tar” (shin koʹsmos ken zwa Grikia) i Paulu ter ken washika u nger Mbakôrinte la. Ishember i koʹsmos i Paulu a yar tom a mi ken Bibilo la tile sha ityough ki ior i tar ne, inja na yô, ka uumace jimin cii kua akaa agen a ve eren tom a mi hanma iyange la, er ijiir i tsan man kwaghyan kua akondo a zeren nahan. * Gba u se mbagenev se eren tom u sha tôndo ve se fatyô u zuan a akaa a hange hange ne ye. Saa kwagh a zua se a tar ne keng ve se kôr cio u koson ayol a ase kua tsombor wase er Bibilo i kaa ér se er nahan ye.  (1 Tim. 5:8) Nahan kpa, se fa er ‘tar u lu karen kera’ yô. (1 Yoh. 2:17) Sha ityôkyaa ne yô, er se eren kwagh a tar ne er i gbe u se er la tseegh nahan kpa, se mba eren kwagh a u ‘er kwagh zua se a u ga nahan.’—1 Kor. 7:31.

Kwaghwan u Bibilo i we ér se eren kwagh a tar ne er kwagh zua se a u ga la mgbegha anmgbianev mba nomso man mbakasev kpishi u hiden henen sha mbamlu vev nahan panden shighe u yange ve vihin kpishi u eren tom u sha tôndo la, shi ve pande akaa a ve wa ave kpishi la kpaa. Mba eren akaa ne cii yô, ve mase kaven ér uma ve hemba ngun a inja hegen cii sha ci u mba a shighe kpishi u lun vea tsombor ve shi eren Yehova tom kpaa. Shi er ve kera we akaa ave kpishi ga yô, ve hemba suur sha Yehova a tar ne. Ú fatyô u panden akaa a u eren la sha er u lu a shighe kpishi u pasen kwagh u Tartor u Aôndo er ve nahan kpa?—Mat. 6:19-24, 33.

“Se Hemba Kporom Ikyua a Yehova Hegen Cii”

Marc u se vande ôron kwagh na la yange dondo kwaghwan u Bibilo i we ér se eren kwagh a tar ne er kwagh zua se a u ga la. Nahan a venda mzehemen u i na un sha tom la. Ayange nga kar yô, orvesen na u hen ijiirtom la kaa ér una seer un inyaregh ki a kimbin un la, sha er a̱ lumun u eren tom u he la yô. Marc kaa ér: “Kwagh ne lu ikyaren, kpa shi m venda.” A na ityôkyaa ér: “Mo vea kwase wam Paula, se wa ishima u eren Yehova tom sha afatyô wase cii. Nahan se kange ishima ser se kera wa akaa ave kpishi ga. Se er msen hen Yehova ser a wase se sha er se kure awashima wase ne yô, shi se tsua iyange i se hii u eren Yehova tom sha afatyô wase cii yô.”

Paula kaa ér: “Yange m eren tom u akawe ken iyouci igen shi i kimbin mo inyaregh kpishi kpaa. M yaren tom ne kwa tar ken hanma sati shi m eren tom u pania u keke kpaa. Mo kpa m soo u eren Yehova tom hanma ijiir i kwagh a gbe sha mbapasenkwagh u Tartor cii, vough er Marc nahan. Kpa er m na orvesen wam u hen ijiirtom takerada u den tom yô, a kaa a mo ér ian due i nan or akawe u vesen, man ka mo je m kom sha ian shon ye. Er akawe u vesen lu iantom i i hemban kimbin inyaregh sha mi a mbaakawe mbagen hen iyouci la cii nahan kpa m venda u ngohol iantom la. Er m pase kwase u vesen u hen ijiirtom yam ityôkyaa i i ne ve m vende iantom ne yô, a wuese er m ne Aôndo jighjigh a ishima i môm yô.”

Ica i gbe ga yô, i na Marc man Paula tom u ikpur pania ken an-tiônnongo ugen ken angar ugen ken tar u Kanada. Ka mbamtsera mba nyi ve zua a mi shighe u ve hii u eren tom u ikpur pania laa? Marc kaa ér: “Er m de tom u i kimbin mo inyaregh sha mi kpishi, u m er u anyom imôngo la yô, ishima lu nyian mo er uma wam una lu yô, kpa Yehova ver tom wase u pasen kwagh doo doo. Se wase mbagenev u civir Aôndo nahan saan se iyol kpishi. Tom u ikpur pania ne shi wase ivese yase kpaa. Se mba hembe lamen sha akaa a ken jijingi. Nahan se hemba kporom hen Yehova hegen cii.” (Aer. 20:35) Paula shi kaa ér: “Aluer u de u eren tom u sha tôndo shi u undu ya wou u injaa yô, a gba u ú suur sha Yehova a ishima i môm. Se suur sha Yehova nahan a ver  se doo doo. Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba hen tiônnongo wase u he ne er a vese doo doo shi ve tese ér kwagh wase gba ve ishima kpaa. Hegen ne, m ngu yaren tom a agee a am a yange m eren tom u sha tôndo a mi la sha u wasen ior u civir Aôndo. Saan mo iyol u eren tom u ikpur pania ne kpen kpen.”

‘Yange Lu a Inyaregh kpa Saan Un Iyol Ga’

Amy u se vande ôron kwagh na la tsua kwagh ugen kposo. Yange lumun u eren tom u sha tôndo u i tôô un ér a eren hanma shighe la. Amy kaa ér: “Ken inyom i hiihii i i tôôm tom la m za hemen u pasen kwagh kpoghuloo, kpa ica i gbe ga yô, m kera gba veren ishima sha akaa a Tartor ga, m lu hemban keren mzehemen ken tom. Yange m zua a mzehemen sha tom, nahan m gba nôngon mer me zua a mzehemen i hemba nahala. Er tom wam u sha tôndo ne lu ngeen seer yô, m kera lu a shighe u eren tom u pasen kwagh ga. Ken masejime yô, m de a de u pasen kwagh kuaa.”

Amy hide hen sha shighe u yange eren tom u sha tôndo la, nahan a kaa ér: “Yange m lu a inyaregh kpishi. Shi m zende sha ajiir kpishi shi ior naan mo icivir sha ci u tom u m eren la. Nahan kpa saan mo iyol ga. Shi er m lu a inyaregh nahan kpa, m lu a mbamzeyol kpishi. M zer henen sha kwagh u lu zayol wam jighilii yô. Nahan m mase kaven mer, er m lu keren mzehemen ken tar ne yô, shi cuku ma m ‘tsum ma m undu jighjigh u nan.’ Sha ityôkyaa ne yô, m lu yan ‘atsan atô kposo kposo,’ er Mkaanem ma Aôndo ma ôr nahan.”—1 Tim. 6:10.

Nahan Amy er nyi? A kaa ér: “M pine iwasen hen mbatamen sha er me hide me ya ikyar i dedoo vea Aôndo yô, shi m hii u zan mbamkombo kpaa. Shighe ugen la mba ngur wan icam yô m gba vaan. Gadia m umbur er ken anyom a ataan a m lu eren tom pania u keke la m zuan a msaanyol kpishi, shin er m lu a inyaregh shighe la ga nahan kpaa. Nahan m fa je mer gba u me de u vihin shighe wam mer m ngu keren inyaregh kpa me gema me ver akaa a Tartor hiihii ken uma wam. Tsô m hide sha iantom i kiriki, shin er kera lu u a kimbin mo inyaregh kpishi ga nahan kpaa, nahan m hide m gba pasen loho u dedoo u Tartor.” Amy kaa saan saan ér: “M er tom pania u keke anyom kar kpuaa nahan saan mo iyol kpen kpen. Shighe u m lu eren tar ne tom la saan mo iyol ga, kpa hegen yô saan mo iyol kpishi.”

U fatyô u sôron mlu wou shi panden akaa a u eren la kpa? Aluer we kpa u er akaa a Tartor a shighe wou yô, uma wou una hemba lun a inja.—Anz. 10:22.

[Footnote]

[Blurb on page 19]

U fatyô u sôron mlu wou shi panden akaa a u eren la kpa?

[Box/Picture on page 19]

“Tom u Pania u Keke Doom Ishima Tsung”

Ortamen u ken Kristu ugen ken tar u Amerika mba yer un ér David, yange sar un u eren tom u pania u keke vea kwase na man mbayev nav. Nahan a sôr ian hen ijiirtom na sha er una gema eren tom sha ashighe ashighe yô, maa a hii u eren tom pania u keke. Kwagh ne na uma na hemba lun a inja kpa? Iwer ngi kar yô, David nger huror na ugen washika ér: “Kwagh môm u nan or msaanyol hemban u eren Yehova tom hanma shighe a tsombor u nan je kpa ngu ga. Yange m hen mer a tôôm shighe u zuan a msaanyol ken tom pania cii ve me tsera sha tom pania ye, kpa u doom ishima tsung. U taver mo ishima kpishi.”

[Picture on page 18]

Marc vea Paula mba pasen kwagh