Ior Mba Ken “Hanma Zwa Cii” Ungwa Loho U Dedoo
Ior Mba Ken “Hanma Zwa Cii” Ungwa Loho U Dedoo
“Iorov pue ken akuraior a hanma zwa . . . vea kaa er: Sé za a ven imôngo, gadia se ungwa ser, Aôndo ngu a ven.”—Sekaria 8:23.
1. Yehova ngise wase u hiin tom u pasen ior mba lamen ijô kposo kposo kua ior mba ken akuraior kposo kposo kwagh la sha shighe u doon kpishi nena?
MBAYUDA man mbanyôron nongo u Mbayuda yange ve mough sha ajiir kposo kposo, er ajiir 15 nahan ken Zegetartor u Roma la man ajiir agen kpaa, ve va ya Paseka ken Yerusalem. Ulahadi mba kar yô, i er iniongo i Pentekosti u inyom i 33 la. Shighe ne lu u doon kpen kpen. Gadia ikpelaior ungwa ior mba i iv ve a icighan jijingi yô lu ôron loho u dedoo ken ijô kposo kposo i ken zegetartor u Roma la. Ve lu ôron kwagh nzughul nzughul er ngise ior er ken gar u Babel nahan ga. (Aerenakaa 2:1–12) Lu sha iyange i Pentekosti ne nongo u Kristu, kua tom u pasen ior mba lamen ijô kposo kposo kwagh sha tar jimin cii la hii ye, man zan zan hegen kpa mba eren u heregh.
2. Mbahenen mba Yesu yange ve er kwagh “kondo” ikpelaior i i due sha ajiir kposo kposo la “iyol” sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la nena?
2 Alaghga mbahenen mba Yesu lamen zwa Grika u ior kpishi lamen sha ayange a ve la. Shi ve lamen zwa Heberu u ior lamen ken tempel la kpaa. Kpa, sha iyange i Pentekosti la ve lam ken ijô i ikpelaior i i due sha ajiir kposo kposo la, kwagh ne “kondo” ikpelaior ne “iyol” kpishi. Nahan lu nyi i eree? Kwaghôron u injaa u mimi u yange í ôr ve ken ijô ve i marami ne kôr ve ken asema kpen kpen. Sha iyange la tseegh, mbahenen mba ngeen kpa ve ngee ga ne seer iyenge je hemba iorov 3,000!—Aerenakaa 2:37–42.
3, 4. Er mbahenen lu moughon undun Yerusalem man Yudia man Galilia yemen ajiir agen yô, tom u pasen ior kwagh la lu samber nena?
3 Zegekwagh u yange er ne karen kera cii yô, mtev u sha ican mough sha mbahenen ken Yerusalem, “ve mba i sambe ve la yô, ve yem han han, ve lu yôôn Loho u Dedoo.” (Aerenakaa 8:1–4) Ikyav i tesen yô, Aerenakaa ityough 8 ôr se kwagh u Filibu. A shi nan kpa, un lu Orgrika u pasen ivangeli. Filibu pase Mbasamaria kwagh. Shi a pase Oretiopia ugen u eren tom ken ya u tor kwagh u Kristu. Or ne lumun loho na la.—Aerenakaa 6:1–5; 8:5–13, 26–40; 21:8, 9.
4 Er Mbakristu lu moughon hen ningir u Yerusalem man Yudia man Galilia yemen ajiir a he yô, ve lu zuan a ior mba lamen ijô igen, nahan tom u pasen ior kwagh la za ve biaa ga cii. Alaghga ve mbagen yô, ve lu a vande pasen ijô igen kwagh ga, saa Mbayuda tseegh. Kpa orhenen Luka kaa ér: “Mbagenev ken ve lu ior mba Shiperu man Shirene; mbara zum u ve va ken Antioki yô, ve za ôr kwagh a Mbagrika kpaa; ve lu ôron Loho u Dedoo u Ter Yesu.”—Aerenakaa 11:19–21.
Aôndo u A Sangen a Sange Ga la Ngu a Loho sha ci u Ior Cii
5. Loho u dedoo u i lu pasen ior la tese ér Yehova sangen a sange sha dooshima ga nena?
5 Kwagh u yange er ne gema zua sha gbenda u Aôndo a eren kwagh yô; inja na yô, un sangen a sange sha dooshima ga. Yehova yange wase apostoli Peteru u kôôm gbenda u á nengen atôatyev la, nahan Peteru wuese iwasen ne kaa ér: “Mimi je, m kav, Aôndo ka u sangen a sange ior ga, kpa ken hanma ikurior yô, or u nan cie Un, nan eren perapera kpaa yô, Una rumun nan.” (Aerenakaa 10:34, 35; Pasalmi 145:9) Apostoli Paulu u ngise tôvon Mbakristu a ican la, ôr kwagh u a tese ér Aôndo sangen a sange ior ga yô. A kaa ér, “sar [Aôndo] u ior cii ve̱ war.” (1 Timoteu 2:4) Ishimaverenkeghen i va nyôron Tartor, i i lu sha ci u nomso man kasev man ior mba sha ajiir kposo kposo kua akuraior shin ijô la tese ér Un u a gbe akaa cii la sangen a sange sha dooshima ga.
6, 7. Ka akaaôron a profeti a ken Bibilo a nyi a tsenge ôron ér a pase loho u dedoo ken ijô kposo kposo sha tar jimin ciilii?
6 I tsengaôron kwagh u tom u pasen kwagh ken ijô kposo kposo sha won jimin cii ne anyom uderi imôngo. Kwaghôron u profeti u Daniel kaa ér, “i na [Yesu] tor sha won cii man icivir man tartor, sha u ior man akuraior man ijô cii ve̱ er Un tom” yô. (Daniel 7:14) Kwaghôron u profeti u Bibilo ne ngu kuren sha mi, gadia magazin u ú lu ôron hegen ne ka ken ijô 151 i gberen un ye, shi mba samber a mi sha tar cii, ka nahan ve we kpa ú lu ôron kwagh u Tartor u Yehova ye.
7 Bibilo tsengaôron kwagh u shighe u ior mba lamen ijô kposo kposo vea ungwa loho u i̱, u nan ior uma la. Sekaria tsengaôron er mcivir u mimi una urugh ior kpishi yô, wener: ‘Sha ayange la, iorov pue ken akuraior a hanma zwa cii vea kôr mkaikondo u Oryuda [Ka Orkristu u jijingi a shigh nan mkurem, u nan lu nongo u “Iserael u Aôndo” je la], vea kaa er: Sé za a ven imôngo, gadia se ungwa ser, Aôndo ngu a ven.’ (Sekaria 8:23; Mbagalatia 6:16) Apostoli Yohane kpa pase kwagh u yange nenge a mi ken mpase u sha mnenge yô, ér: ‘Nenge, zegeikpelaior lu, ma or fatyô u ôron i iyenge ga, ve due ken hanma ikurior man hanma nongo man hanma nongoior man hanma zwa kpaa. Ve tile sha ishigh ki ikônough ki torough kira man sha ishigh ki Waniyôngo.’ (Mpase 7:9) Se mba nengen er akaaôron a profeti ne a lu kuren vough vough yô!
U Pasen Ior Cii Kwagh
8. Ka nyi kwagh i lu zan hemen ayange ne u a ne i gbe u se nyôôso gbenda u se eren tom wase u pasen kwagh laa?
8 Ior kpishi mba yemen twev sha ajiir agenegh ayange ne. Tar cii hingir gar môm, nahan ior mba yemen shir ken ityar igen je ka u ôron ga. Ior mba yevese ityav kua ibanave udubu udubu yem sha ajiir a kwagh a hembe doon, sha u vea za ker inyaregh vea tema ken mkpeyol yô. Ushirmbaiorov kua mbayevese ityav dumbur ken ityar kpishi, nahan kwagh ne na yô ior mba lamen ijô kposo kposo mba sha ajiir wue wue. U tesen ikyav yô, tar u Finland ngu a ijô i mbavannya hemba 120; tar u Australia di ngu a mi hemba 200. Ken gar u San Diego ken tar u Amerika tseegh kpa ijô ngee je hemba 100!
9. Doo u se nenge mlu u atôatyev a lu hen ajiir ase la nena?
9 Er se lu Mbakristu mba se pasen ior kwagh yô, doo u se nenge mlu u atôatyev a lu hen ajiir ase ne ser ka kwagh u yangen se u eren tom wase u pasen ior kwagh shinii? Mayange ga! Doo u se nenge ser kwagh ne seer se a seer haregh u eren tom her tsô—“iyiav mbi ken ishule, mbi via kuma u sundan ve.” (Yohane 4:35) Se mba nôngon kwagh kpishi ser se nenge sha ior mba wan akaa a ken jijingi ikyo, vea lamen nyityô zwa shin vea due han han je kpaa. (Mateu 5:3) Sha nahan yô, hanma inyom yô ior mba ken “hanma zwa” mba ve lu hingir mbahenen mba Kristu mba seer a seer. (Mpase 14:6) Ikyav i tesen yô, ken uwer u Agusutu, ken inyom i 2004 la, i lu pasen kwagh ken tar u Jamani ken ijô i akuraior agen er 40 nahan. Sha shighe shon ne môm, i lu pasen loho u dedoo ken ijô war kuman 30 nahan ken tar u Australia; kpa anyom pue ken ijime, lu ijô 18 tseegh. Ken tar u Grika kpaa, Mbashiada mba Yehova lu pasen ior kwagh ken ijô war kuman 20 nahan. Er zwa Buter u hembe lun zwa u ior ve lamen sha tar nahan kpa, ka Mbashiada mba Yehova kpuaa tseegh ve lamen u sha tar jimin cii ye.
10. Hanma orpasenkwagh ngu a tom u geman ior mba ken “akuraior cii” hingir mbahenen nena?
10 Sha kpôô yô, se mba kuran tindi u Yesu yange wa ér ‘gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen’ la! (Mateu 28:19) Mbashiada mba Yehova ngohol tom ne ave ahar, nahan mba eren u kpoghuloo ken ityar 235 shi mba nan ior ityakerada ken ijô kposo kposo je hemba 400. Er nongoior u Yehova u gberen ityakerada i ia wase se u aren a ior nahan kpa, ka mbapasenkwagh u Tartor asange asange vea ôr “ior cii” loho u Bibilo ne ken ijô i ve hembe fan la ye. (Yohane 1:7) Iniôngon ve ne ngi wasen ior umiliôn imôngo mba lamen ijô kposo kposo u ungwan loho u dedoo ne. (Mbaromanu 10:14, 15) Sha mimi yô, hanma or ken atô wase nan ngu eren kwagh u injaa ken tom ne!
Se Mba Eren Tom u Vesen Ne
11, 12. (a) Ka mtaver u nyi i gbe u se er kwagh sha mi, man icighan jijingi ngu wasen se nena? (b) Er nan ve ashighe kpishi ka i hemba doon u pasen ior kwagh ken ijô ve?
11 Sar mbapasenkwagh u Tartor kpishi ayange ne u henen ijô igen, kpa icighan jijingi u Aôndo na ve iyua i lamen ken ijô igenegh ga. (1 Mbakorinte 13:8) U henen zwa ugen ka kwagh u ican kpishi. Or u nan fe zwa ugen je kpa, alaghga a gba u nana gema mhen u nan kua gbenda u nan pasen loho u Bibilo la sha er loho ne ua doo mba lamen zwa shon yô. Ka nahan sha ci u mlu ve man aeren a ve a ityôô kaha kposo. Shi kwagh ugen yô, ushirmbaiorov mba ve sember zan shir la mba hembe lun kusususu; nahan saa se nôngo kpoghuloo ve se fa ve tsembelee ye.
12 Kpa, icighan jijingi ngu eren tom hen atô u mbacivir Yehova sha er vea wase mba lamen ijô igen yô. (Luka 11:13) Kpa u ngu wer, icighan jijingi ngu eren ivande ken a vese sha u nan se tahav mbu lamen ijô igen ga, kpa ka a kende isharen yase i lamen a ior mba ve ongo zwa wase ga la. (Pasalmi 143:10) Ka sea pase ior loho u Bibilo ken zwa u ve hen a hen yô, ashighe agen ve ungwa i doo ve. Nahan kpa, aluer se soo ser kwagh u se lu ôron ve la a kôr ve ken ishima yô, hemba doon u se lam a ve ken ijô ve i marami, i ka a ôr kwagh a ve ker ve i doo ve shi i saan ve iyol shi ishima i mgbegha ve u eren kwagh shon la.—Luka 24:32.
13, 14. (a) Kanyi ka i mgbegha mbagenev u za pasen kwagh sha ajiir a i lamen ijô igeneghe? (b) Mbagenev na ayol a ve nena?
13 Mbapasenkwagh u Tartor kpishi nenge er i sar akuraior agen u fan mimi u Bibilo yô, nahan mba za pasen a kwagh. Mbapasenkwagh mbagenev ka vea nenge er tom ve u hembe taver shi u hôm kpaa nahan, ishima i hemba taver ve u eren u cii. Afishi a Mbashiada mba Yehova a ken tar ugen ken imbusutariyan i Yuropa kaa ér, “sar ior mba sha ityoughkitaregh ki Yuropa kpishi mba ve tem ken tar wase ne u fan mimi.” Aluer se wase mba lun a isharen imba ne nahan yô, a saan se iyol kpishi!—Yesaia 55:1, 2.
14 Kpa saa se taver ishima shi se tange iyol ga ve se fatyô u eren tom ne doo doo ye. (Pasalmi 110:3) Ikyav i tesen yô, icombor i Mbashiada igen ken tar u Japan undu uya vev mbainjaav mba ken ugeri mba vesen yem ajiir a icaa sha u za wasen ior mba ken tar u China mba ve tem twev ken tar ve la ve fa Bibilo. Mbapasenkwagh mba shin ityôtar i kpezegemnger u tar u Amerika kpa ka ve naha umato vev i kuma ihwa i môm shin ahwa ahar nahan, ve za hen Bibilo a ior mba lamen zwa u Filipino. Orshiada ugen ken tar u Norway vea kwase na mba henen kwagh a tsombor ugen u ken tar u Afghanistan. Ka antakerada u Kanyi Aôndo a Soo her Avese? * u ken zwa Buter man zwa Norway la, or ne vea kwase na ve henen a tsombor ne ye. Tsombor ne ka ú ôr akumaihiange a ken antakerada ne ken zwa u Pershia, u u war been zwa ve u Dari la. Ka vea ôron cii yô maa or ne vea kwase na ve lam a ve sha kwagh u ve er la ken zwa Buter man zwa u Norway. Ka sea naan ayol a ase imba ne shi sea pasen kwagh sha igbenda kposo kposo yô se zua a injaa kpishi, gadia ka se wase ior mba ken akuraior agen ve lumun loho u dedoo. *
15. Hanmô wase nana fatyô u eren tom u pasen kwagh ken ijô kposo kposo la nena?
15 Ú nenge wer, we kpa ú fatyô u eren tom u pasen akuraior kposo kposo kwagh nee? Yô, tôv ase fa ijô i akuraior, i i lamen hen haregh wou la. Ú faan i yô maa hii u duen kwaghpasen a utrak shin antyakerada mba ken ijô shon. Er takerada u i yer ér Good News for People of All Nations u yange i gber ken inyom i 2004 la ú taver ga shi ú lu a loho u injaa ken ijô kposo kposo yô, ú hii u wasen ior u fan kwagh u ishimaverenkeghen yase i va nyôron Tartor la kera kpaa.
“Shiror A̱ Doo Ne Ishima”
16. Anmgbianev mbahemen vea tange iyol u wasen atôatyev ga nena?
16 Sea fa zwa ugen shin sea fa ga kpa, se fatyô u wasen atôatyev a hen ijiir yase sha er aa zua a ityesen i ken jijingi yô. Ngise Yehova kaa a ior nav ér ‘shiror a̱ doo ve ishima.’ (Duteronomi 10:18, 19) U tesen ikyav yô, gar u vesen ugen ken Imbusutarimese i tar u Amerika ngu a Iyou i Tartor igen i atôônanongo ataan a nyer mbamkombo her yô. Hanma inyom yô, atôônanongo ne nga a musan shighe u a kumban ken Iyou ve i Tartor ne, er i eren sha ajiir agen kpishi nahan. Sha shighe ugen la, atôônanongo ne musan shighe u mbamkombo vev, nahan gba u tiônnongo u ken zwa China u a nyer mbamkombo ken Iyou i Tartor shon la una gema nyôron Lahadi aikighe. Er ushirmbaiorov mba ken tiônnongo ne kpishi ve eren tom ken uhôtel mba teen kwaghyan yô, shighe ne doo sha ci ve ga. Nahan mbatamen mba ken atôônanongo agen la hide sôr shighe u atôônanongo a ve aa nyôron mbamkombo sha er tiônnongo u ken zwa China ne una nyôron tsuaa yô.
17. Zum u mbagenev ve yem u za wasen annongo u mba lamen zwa ugen yô, doo u a lu se ken ishima nena?
17 Mbakuran mba lun a dooshima ka ve wuese anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve vie shi ve fe tom, mba i sar ve u za wasen sha ajiir a i ver annongo u mba lamen zwa ugen la. Er mbatesen Bibilo mba fan tom mban ka ve kera lu a atôônanongo a ve sha u wasen a ga nahan kpa, ka i lu mbakuran mba hen atôônanongo ne ken ishima er mbatamen mba ken gar u Lisetera man Ikonium kpa lu ve nahan. Mbatamen mban yange Timoteu u undun ve hingir ikyar tom u Paulu ga, shin er lu a iwasen hen atôônanongo a ve nahan kpaa. (Aerenakaa 16:1–4) Shi kwagh ugen yô, mbamhen kua gado shin anza a atôatyev a lu a mi kposo la nga yangen mbahemen tom u pasen ior kwagh la u eren u ga. Kpa mkposo ne doo ve a doo, shi ka ve ker gbenda u yan ikyar a atôatyev sha ci u loho u dedoo ne.—1 Mbakorinte 9:22, 23.
18. Ka hunda u vesen u nyi u bugh sha ci u hanma wase?
18 Er yange i tsengaôron nahan, mba pasen “akuraior a hanma zwa cii” loho u dedoo. Ikyav tese ér ior mba lamen ijô igen vea fa mimi a seer a seer. Mbapasenkwagh mba fan tom udubu udubu nyôr sha “hunda u vesen” u ú bugh sha ci ve ne. (1 Mbakorinte 16:9) Er ngeren u dondon ne una pase nahan, akaa agen kpa nga a i gbe u se er sha er se pase ior mba lamen ijô igen kwagh doo doo yô.
[Footnotes]
^ Ka Mbashiada mba Yehova ve gber ye.
^ Aluer ú soo u zuan a akav a tesen agen yô, ôr ngeren u a lu a itinekwagh ér “Small Sacrifices Brought Us Great Blessings” la, ken Iyoukura (zwa Buter) i Aipor 1, 2004 peeji 24–28.
Ú Fatyô u Pasen Kpa?
• Se dondo Yehova sha u sangen a sange sha dooshima ga nena?
• Doo u se nenge atôatyev a hen ijiir yase nena?
• Er nan ve u pasen ior kwagh ken ijô ve i marami la i lu kwagh u wasen kpishi?
• Se wa ior mba ken ityar igen mba ve lu hen atô wase la ikyo nena?
[Study Questions]
[Picture on page 21]
I nger ikyav i tesen ior Iyou i Tartor ne ken ijô itian