“Wanakiriki” U A Lu Jighjigh Shi A Fe Kwagh Kpaa la
“Wanakiriki” U A Lu Jighjigh Shi A Fe Kwagh Kpaa la
‘Ka an nan lu wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh u ter u nan a we nan ya sha ikyev laa?’—MATEU 24:45.
1, 2. Er nan ve i lu hange hange u se zuan a kwaghyan u ken jijingi la nduuruu nyiana?
SHA iyange i tomahar atetan, uwer u Nisan ayange 11 ken inyom i 33 S.W. la, mbahenen mba Yesu pine un kwagh u a lu a inja kpishi hen a vese nyian kpaa yô. Ve pine un ér: “Ka nyi ia lu ikav i sha mve Wou la man i mkurtara?” Yesu ôr ve kwaghôron u profeti u vesen ugen. Á ôr kwagh u ashighe a ican aa ityav mbi nôngon man ijen man ityartenger man iangev kpaa mbia lu yô. Man akaa ne cii ka a ka “mhii u ican tsô.” Akaa agen a vihin hemban angan kpa aa er. Kwagh ne cier iyol tsôô!—Mateu 24:3, 7, 8, 15-22; Luka 21:10, 11.
2 Hii ken inyom i 1914 la je, akaa kpishi a Yesu ôr ken kwaghôron na u profeti la kure sha mi vough. “Ican” bende a uumace sha gbenda u cieryol kpen kpen. Nahan kpa, gba u Mbakristu mba mimi vea cia ga. Yesu er ityendezwa ér una koso ve sha kwaghyan u dedoo u ken jijingi. Er Yesu a lu sha hegen ne, á sôr akaa á ver sha er se mba se lu shin tar ne se ngohol kwaghyan wase u ken jijingi la nena?
3. Ka gbenda u nyi Yesu a ser a ver sha ci wase ér se zuan a “kwaghyan sha ashighe ashighe”?
3 Yesu na ikyar sha mpin ne iyolna. Er lu ôron kwaghôron na u profeti u vesen la zan a mi ave la je, á pine wener: “Yô, ka an nan lu wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh u ter u nan una wa nan ya sha ikev sha u nana naan ve kwaghyan sha ashighe ashighe?” Tsô á kaa wener: “Wanakiriki u ter u nan una hide, una va kohol nan eren nahan la yô, á saan nan iyol. Mimi je M ngu kaan ne, una wa akaa a na cii sha ikev na.” (Mateu 24:45-47) Sha kpôô yô, “wanakiriki” una lu u i ne un tom u nan kwaghyan u ken jijingi yô, “wanakiriki” la una lu jighjigh shi una fa kwagh kpaa. Wanakiriki shon lu or môm tseegh shinii, shin lu or môm, kpa nan va kpen yô hingir orgen, or la di kpa nan kpen yô shi hingir orgen, nahan zan zana, shin wanakiriki la ka kwagh ugen kposo je? Er i lu wanakiriki u jighjigh la a ne se kwaghyan u ken jijingi u kwagh a gbe se a mi yum ne yô, doo u se zua a mlumun sha mpin ne.
Ka Or Môm Tseegh shin Ka Nongoior?
4. Er nan ve se fe ser “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la ka gbenger or môm tseegh ga?
4 “Wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la ka gbenger or môm tseegh ga. Er nan ve i lu or môm tseegh ga? Sha ci u wanakiriki la hii u nan kwaghyan u ken jijingi la ken derianyom u hiihii la je, man Yesu kaa ér, wanakiriki la una za hemen u nan kwaghyan la her zan zan shighe u Ter una kar van ken inyom i 1914 la. Aluer wanakiriki la ka gbenger or môm yô, kwagh ne tese ér nana lu eren tom sha jighjigh zan zan a kuma anyom er 1,900 nahan. Metusela je kpa yange tsa imba la ga!—Genese 5:27.
5. Pase er i hii ve ishember i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la i yese sha hanma Orkristu ga yô.
5 Nahan, alaghga tsô ishember i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” ne i yisa sha hanma Orkristu shinii? Sha mimi yô, gba u Mbakristu cii vea lu jighjigh shi vea fa kwagh kpaa; nahan kpa, ikyav tese wanger wanger ér zum u Yesu lu ôron kwagh u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la yô, lu ingira tseegh lu ôron ga. Er nan ve se fe nahana? Sha ci u á kaa wener zum u “ter u nan una hide” yô, una wa ‘akaa a na cii sha ikyev’ i wanakiriki ne. A fatyô u geman hanma kwagh—ken akaa a Ter “cii” wan sha ikyev i hanma Orkristuu? Mayange ga!
6. Yange gba u ikyurior i Iserael ia er tom u “wanakiriki” u Aôndo nena?
6 Nahan yô, doo u se mase kuren ser, Yesu lu ôron kwagh u annongo ugen ken Mbakristu ér ka ve ve lu “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” ne ye. Se fatyô u kaan ser ka annongo shon la jimin cii a lu wanakiriki ne yee? Een. Yehova vande yilan ikyurior i Iserael jimin cii ér ka ‘mbashiada Nav’ man ‘wanakiriki Na u Un tsough’ anyom kar deri utaankaruhar ken ijime cii man Kristu va ye. (Yesaia 43:10) Hii sha shighe u i na Tindi u sha Ikyev i Mose ken inyom i 1513 C.S.W la zan zan va ar sha Pentekosti u 33 S.W la je, hanma or u ken ikyurior i Iserael yô nan lu ken nongo u wanakiriki ne. Mbaiserael kpishi lu uwegh sha u nengen sha ikyurior la shin nan i̱ kwaghyan u ken jijingi ga. Yehova wa tom ne sha ikyev i ator man mbaajiriv man uprofeti man upristi man Mbalevi. Nahan cii kpa, yange gba u ikyurior i Iserael jimin cii ia er tom sha ci u hementor u Yehova, ia pase iwuese na hen akuraior agenegh. Lu u hanma or Iserael yô nana lu orshiada u Yehova.—Duteronomi 26:19; Yesaia 43:21; Malaki 2:7; Mbaromanu 3:1, 2.
I Zenda “Wanakiriki” Kera
7. Er nan ve ikyurior i Iserael u tsuaa la kera kuma u lun “wanakiriki” u Aôndo ga?
7 Er Iserael vande lun “wanakiriki” u Aôndo uderimbaanyomov imôngo ken ijime yô, wanakiriki shon u Yesu ôr kwagh na ne lu Iserael shinii? Ei, kwagh ngu a er i vihi yô, Iserael u tsuaa la kan shio u tilen sha jighjigh shi lun a kwaghfan kpaa. Paulu zom akaa a ikyurior la i̱ er la cii ôr zum u á kimbir mkaanem ma Yehova vande ôron a ve la, á kaa wener: “Ka ne je ne ne i lu tuhwan iti i Aôndo hen atôatyev ye.” (Mbaromanu 2:24) Sha mimi yô, Iserael san ihyembeato na i gba tsô gba a mi la kondo sha mvende u a venda Yesu la, sha shighe la je Yehova kpa maa venda un.—Mateu 21:42, 43.
8. Ka hanma shighe yange i ver “wanakiriki” ugen sha ityough ki Iserael, man lu akaa a nyi er shighe u í ver un laa?
8 Ihyembeato i “wanakiriki” Iserael la tese ér mayange je ka u mbacivir Aôndo sha jighjigh vea kera zua a kwaghyan u ken jijingi ga ze. Yesu nder shin ku ayange nga kar akunduahargber yô, sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 S.W. la, i haa icighan jijingi sha mbahenen 120 mba ve lu sha kpoyou u sha ken Yerusalem la. Hii shighe la je, i̱ mar ikyurior i he igen. Ave ave la je maa nongoior u ikyurior la gba a mi yôôn mar u ikyurior ne hen mba ve tema ken Yerusalem la gbar gbar, ve lu ôron ve “uzegembaakaav mba Aôndo.” (Aerenakaa 2:11) Nahan, ikyurior i he i ken jijingi ne, hingir “wanakiriki” u una yôô icivir i Yehova hen akuraior shi una naan kwaghyan sha ashighe ashighe kpaa yô. (1 Peteru 2:9) Shighe va karen ken hemen yô, i hingir u yilan ikyurior ne vough nahan ér “Iserael u Aôndo.”—Mbagalatia 6:16.
9. (a) Ka unô ve lu “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” laa? (b) Ka unô ve lu “ya” laa?
9 Hanma or u ken “Iserael u Aôndo” cii nan ngu Orkristu u nan tsegh iyol i nan, u i er nan batisema shi i tsegh nan sha icighan jijingi, shi nan lu a ishimaverenkeghen i yemen sha yô. Nahan hii ken inyom i 33 S.W. la je zan zan, “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la ka mba i shigh ve mkurem, ve lu nongoior u ikyurior i ken jijingi la, mba ve lu uma shin tar sha nyityô shighe cii, vough er hanma or u ken Iserael u yange nan lu uma hen atô u anyom a 1513 C.S.W. la zan zan va ar ken Pentekosti u 33 S.W. la kpa yange nan lu vegher u nongo u wanakiriki u hii lun cii man shighe u Mbakristu la nahan. Ka unô di ve gem ve lu ‘ior mba ken ya’ mba wanakiriki la a lu nan ve kwaghyan u ken jijingi laa? Ken derianyom u hiihii sha Shighe Wase ne, hanma Orkristu yô lu a ishimaveren i yemen sha. Nahan yô, ior mba ken ya la kpa lu Mbakristu mba i shigh ve mkurem la, kpa gema lu ve asange asange, lu ve jimin cii ga. Gba u ve cii kua mba ve lu a ityom ave ken tiônnongo la kpaa, vea zuan a kwaghyan u ken jijingi hen wanakiriki la.—1 Mbakorinte 12:12, 19-27; Mbaheberu 5:11-13; 2 Peteru 3:15, 16.
“Hanmô sha Tom u Nan”
10, 11. Er nan ve se fe ser hanma or ken nongoior u wanakiriki la nan ngu a tom kwagh môm u nana er ga?
10 Er i ne “Iserael u Aôndo” u a lu wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la tom ér a er nahan, kape hanma or u ken nongoior la kpa nan lu a tom u nana er iyol i nan je la. Mkaanem ma Yesu ma i nger ken Marku 13:34 la ma pase kwagh ne wang. Á kaa wener: ‘Ka er or u nan yem zende, nan undu ya u nan kera, nan ne mbatomov mba nan tahav, hanmô sha tom u nan, shi nan wa orhunda kwagh er a̱ kuran’ nahan. I na hanma or u nongo u wanakiriki la tom—sha u nana seer akaa a Kristu a shin tar la. Hanma or yô nan ngu eren tom ne sha er agee man mbamlu mba nan ve lu la.—Mateu 25:14, 15.
11 U seer yô, apostoli Peteru lu kaa a Mbakristu mba i shigh ve mkurem mba sha ayange a na la ér: ‘Er hanma or nan ngohol iwua i sha mrumun u sha mhôôn nahan yô, eren nen ayol a en tom a mi er mbatomov mba mimi mba sha mrumun u sha mhôôn u Aôndo sha igbenda kposo kposo la nahan.’ (1 Peteru 4:10) Nahan gba u mba i shighe ve mkurem mbara vea yar tom a iwua i Aôndo na ve la vea er ayol a ve tom. Shi mkaanem ma Peteru man tese kpaa ér Mbakristu cii vea lu a ityom kwagh môm shin vea lu sha aan a civirigh kwagh môm ga. Nahan kpa, hanma or ken nongoior u wanakiriki la nana fatyô u wasen sha igbenda kposo kposo sha er ikyurior i ken jijingi la ia vese yô. Nana wase nena?
12. Mba ve lu nongo u wanakiriki la cii, nomso man kasev kpaa, wase sha u wanakiriki la a seer ngeen a ior nena?
12 Hiihii yô, gba u hanma ve nana lu orshiada u Yehova, nana pasen loho u dedoo u Tartor la. (Yesaia 43:10-12; Mateu 24:14) Cii man Yesu kôndo yem sha yô, á kaa a mbahenen nav mba jighjigh cii, nomso man kasev wener ve lu mbatesen. Á kaa ér: ‘Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi, tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii; nenge, Me luun a ven ayange ayange zan zan mkurtar je.’—Mateu 28:19, 20.
13. Ka tom u nyi mba i shigh ve mkurem mbara cii lu a mini?
13 Yange a̱ zuan a mbahenen mbahev yô, i gba u a̱ tese ve vighe vighe u kuran akaa a Kristu wa mbahenen nav kwagh sha mi la cii. Shighe a̱ karen yô, mba ve er tom sha akaa a i tese ve la kpa maa ve via ve kuma u tesen mbagenev. Yange i lu nan ior mba ve lu ken ityar kpishi mba alaghga ken hemen vea va lu ken nongo u wanakiriki la kwaghyan u dedoo u ken jijingi. Mbakristu mba i shigh ve mkurem cii, nomso man kasev lu eren tom u geman ior hingir mbahenen. (Aerenakaa 2:17, 18) Lu u tom la ua za hemen hii shighe u wanakiriki la hii u eren ú la zan zan mkur u tar ungun ne.
14. Ka unô yange ve lu a ian i tesen ior ken tiônnongo, man kasev mbajighjigh mba i shighe ve mkurem la nenge kwagh ne nena?
14 Mba yange i sember eren ve batisema shi i shighe ve mkurem la kpa hingir wanakiriki ne, shi ve za hemen u ngohol ityesen hen mbagenev mba ve lu mbatamen ken tiônnongo di er Ruamabera a tese nahan la, shin er lu ve mban ve hii henen kwagh a ve ga nahan kpaa. (1 Timoteu 3:1-7; Titu 1:6-9) Nahan yô, mbatamen mban lu a ian i civirigh i wasen sha gbenda u injaa sha er ikyurior la i seer ngeen yô. Asema yange vihi kasev Mbakristu mba jighjigh mba i shighe ve mkurem la ker sha ci u tom u tesen tiônnongo la lu u nomso mba ken Kristu tseegh yum ga. (1 Mbakorinte 14:34, 35) Er ma lu nahan yô, gema saan ve iyol sha mtsera u ve lu zuan a mi sha tom u nomso lu eren ken tiônnongo kpoghuloo la, shi ve lu a iwuese sha ityom i civirigh i ve lu a mi i eren, e̱r tom u pasen mbagenev loho u dedoo la nahan. Nyian kpa, ka imba iyol hiden a mi ijime i anmgbianev mbakasev mba tseen asema mba i shigh ve mkurem kpa ve lu a mi hen mbatamen mba i tsough ve je la, ka a̱ lu mbatamen mba ve kpa i shigh ve mkurem shin mba i shigh ve ga la kpaa.
15. Ka gbenda u nyi yange i yaren tom a mi sha u nan ior kwaghyan u ken jijingi sha derianyom u hiihii laa, man lu unô ve lu ityough sha u nan kwaghyan nee?
15 Ken derianyom u hiihii la mbaapostoli man mbahenen mbagenev mba ve lu mbahemen la lu nan ior kwaghyan u injaa u ken jijingi sha u ngeren ve uwashika. Uwashika mba ve nger mban—hemban je yô, mba ve lu ken ityakerada 27 i Aôndo a ne i nger, i ken Ruamabera u Mbakristu u ken zwa Grika la—hen atôônanongo, man ka u se shi henen a hen ga, lu uwashika mban mbatamen mba ken atôônanongo yaren tom a mi sha u tesen mbagenev ye. Lu sha gbenda ne mbahemenev mba wanakiriki u jighjigh la naan Mbakristu mba mimi kwaghyan u ken jijingi u dedoo la ye. Nongo u wanakiriki u sha derianyom u hiihii la er tom u Yesu na u la sha jighjigh.
Mba Ve Lu “Wanakiriki” Hegen u Uderimbaanyomov Ve Kar 19 Ne
16, 17. Nongo u wanakiriki la er tom u i wa un sha ikyev la sha jighjigh ken anyom a karen la zan zan ar ken inyom i 1914 la nena?
16 Nyian ne di ye? Yesu zua a nongo u Mbakristu mba i shigh ve mkurem mba ve lu nan kwaghyan sha ashighe ashighe aa uwer gban shio sha shighe u m-ande na ken inyom i 1914 la je kpa? Een, á zua a imba nongo la. Atam a dedoo a nongo la lu umen la na yô lu kwagh u ilian u fan ú ga cii. (Mateu 7:20) Hii shighe la je akaa a a er a kar la tese ér mfe u se fe nongo ne la ka mtsum ga.
17 Shighe u m-ande u Yesu la, annongo ne lu a iorov kuma er 5,000 nahan, ve mban cii ve lu samber a mimi u ken Bibilo la. Mbatomov lu kpuaa tsô, nahan kpa wanakiriki ne yar tom a igbenda i he sha u samber a loho u dedoo. (Mateu 9:38) U tesen ikyav yô, ve pase kwagh sha atineakaa a Bibilo ken upipambaabaver je war kuman 2,000 nahan. Sha nahan yô, mimi u Mkaanem ma Aôndo la ar a ior mba ôron upipambaabaver mban udubu udubu hen shighe môm. U seer yô, i tese ufoto mba senema mba duen ukala kposo kposo mba ve lihe kuma ahwa anigheni yô. Usenema mba yange i er i lu tesen ior ne ve wase u samber a loho u Bibilo hen ior je hemba er miliôn utaankarunyiin nahan ken avegher atar sha tar, loho ne hii sha kwagh u Igbetar zan zan ar shighe u Anyom Dubu a Mtemtor u Kristu la. Gbenda ugen u yange i yar tom a mi yô lu ityakerada i gberen. Ikyav i tesen yô, ken inyom i 1914 la i gber Iyoukura je kuma er ukôpi 50,000 nahan.
18. Ka hanma shighe Yesu wa akaa a na cii sha ikyev i wanakiriki naa, man lu sha ci u nyi?
18 Sha kpôô yô, zum u Ter hide la á nenge er wanakiriki na u jighjigh la lu nan ior mba hen ya kwaghyan shi lu pasen loho u dedoo kpaa yô. Nahan ityom i vesen lu sha ci u wanakiriki la. Yesu kaa ér: “Mimi je M ngu kaan ne, una wa akaa a na cii sha ikev na.” (Mateu 24:47) Yesu er kwagh ne ken inyom i 1919, zum u ikyaren va sha wanakiriki ne kar kera la. Kpa er nan ve yange i na “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la ityom i vesene? Sha ci u akaa a Ter seer ngeen. Ken inyom i 1914 la i na Yesu tôgh ku torough.
19. Pase er nongo u “zegeikpelaior” la ú lu zuan a mbamgbe vev mba ken jijingi yô.
19 Ka akaa a nyi Ter u i sember veren un tor la wa sha ikyev i wanakiriki u jighjigh laa? Ka akaa a Na a ken jijingi a a lu shin tar ne cii la. Ikyav i tesen yô, er i ver Kristu tor sha anyom nga karen ikyundu yô maa i hingir u fan mba ve lu “zegeikpelaior” i “iyôngo igen” la. (Mpase 7:9; Yohane 10:16) Ve mban ne lu mba i shigh ve mkurem mba ve lu “Iserael u Aôndo” la ga, kpa lu nomso man kasev mba mimi, mba ve lu a ishimaverenkeghen i lun uma shin tar ne, mba Yehova doo ve ishima shi ve soo u shiren un tom di vough er mba i shigh ve mkurem la nahan. Ierkwagh ve ne tese ér mba kaan a “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la ér: “Sé za a ven imôngo, gadia se ungwa ser, Aôndo ngu a ven.” (Sekaria 8:23) Mbakristu mba i sember eren ve batisema mban gba yan kwaghyan u ken jijingi u injaa a mba i shigh ve mkurem la imôngo, man hii shighe la je iniongo i ihiar ne za hemen u yan kwaghyan u ken jijingi la imôngo sha tebul môm. Kwagh ne ka iveren hen mba ve lu “zegeikpelaior” la je zua ga!
20. Ka nyi tom mba ken “zegeikpelaior” la ve er sha u seer akaa a Tere?
20 Mba ve lu “zegeikpelaior” la yange ve kohol nongo u wanakiriki u i shigh un mkurem la aa ahan zwa, ve lu pasen loho u dedoo. Er ve lu pasen kwagh yemen yô, akaa a Ter a shin tar ne kpa lu seer, nahan ityom i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la kpa lu seer a seer. Er ior mba mimi a sar ve la lu ngeen a ngee yô, hingir hange hange u a lu a ajiir a vesen a gberen ityakerada sha er a gber ityakerada i i har sha Bibilo ia yisa sha ior yô. Nahan i gba bughun afishi a gbaatom a Mbashiada mba Yehova ken ityar kposo kposo. I tindi mbamishen ken ityar igen ‘zan zan ar ken ikighir i tar je.’ (Aerenakaa 1:8) Ken inyom i 1914 la mba i shigh ve mkurem la lu iorov er dubu utaan nahan, kpa iyenge i mba wuese Aôndo seer ngeen a ngee zan zan hemba iorov miliôn ataratar hegen, man ve mban kpishi ka mba ken “zegeikpelaior” la. Sha kpôô yô, akaa a Tor seer kpishi hii ken inyom i 1914, inyom shon i i na un tôgh ku torough la!
21. Ka anzaakaa ahar a nyi se time sha mi ken kwaghhenen u una dondo nee?
21 Akaa ne cii tese ér wanakiriki la ka u “jighjigh man u fan kwagh.” Yesu ôr kwagh u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la been yô, maa á ôr anzaakaa ahar a a pase kwagh u ieren i jighjigh man i kwaghfan la yô: á ôr injakwagh sha kwagh u anuunaukase man injakwagh sha kwagh u utalenti. (Mateu 25:1-30) Kwagh ne kende isharen yase sha ve! Anzaakaa ne nga a inja sha ci wase nyian nena? Se time sha mpin ne ken kwaghngeren u a dondo ne.
Ú Hen Wer Nena?
• Ka unô ve kohol cii ve lu “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” laa?
• Ka unô ve lu ‘ior mba ken ya’ laa?
• Ka hanma shighe yange i wa akaa a Ter sha ikyev i wanakiriki u jighjigh laa, man er nan ve lu sha shighe la?
• Ka unô ve wase u seer akaa a Ter ken upuembaanyomov mba ve kar nee, man ve er kwagh ne nena?
[Study Questions]
[Picture on page 22]
Nongo u wanakiriki u ken derianyom u hiihii la er tom u i na un la sha jighjigh