Dondo Gbenda U Kwagh Eren U Tor
Dondo Gbenda U Kwagh Eren U Tor
“Nana̱ nger tindi ne ken ruamabera . . . nana̱ lu a mi, nana̱ ôron ker sha ayange a uma u nan cii.”—DUTERONOMI 17:18, 19.
1. Orkristu nana soo u lun er unô nahana?
ALAGHGA a taver we kpishi u henen wer we iyol you u ngu tor shin torkwase. Ka hanma Orkristu u jighjigh man or u henen Bibilo nana hen ér nan ngu eren kwagh sha tahav mbu torough er Davidi man Yoshia man Hesekia shin Yehoshafati Ator a fan kwagh la nahana? Kpa, ú fatyô u lun er ve nahan shi lu er ve nahan a̱ hemba kera kera kpa sha gbenda u vesen môm tsô. Kanyi gbenda laa? Man er nan ve u soo u lun er ve nahan sha gbenda laa?
2, 3. Yehova yange tsenganengen a nyi sha kwagh u or u nana lu tor laa, man tor la nana er nyi?
2 Sha ayange a Mose la, Aôndo tsenganengen tsuaa ér isharen ia va mough hen atô u ior Nav i lun a tor ve, cii man va lumun ér orumace nana tema tor sha Mbaiserael ye. Sha nahan yô, yange na Mose akaawan a hange hange ér a wa ken Tindi u ikyuryan la. Lu akaawan man gbenda tesen sha ci u tor.
3 Aôndo kaa ér: “Zum u ú nyôr ken tar u TER, Aôndo wou, Una na u la . . . man ú kaa wer: Me ver tor a̱ lu tor sha a mo, er akuraior a a kasem ne cii a eren nahan; yô, ka or u TER, Aôndo wou, Una tsuwa nan la, ka nan ú ver ye; . . . Tsô zum u nana teman sha ikônough nagh ki torough yô, nana̱ nger tindi ne ken ruamabera, . . . nana̱ lu a mi, nana̱ ôron ker sha ayange a uma u nan cii; sha u nana̱ hen u cian TER, Aôndo u nan, man u wan akaaôron a tindi ne cii kua akaawan ne iko, nana̱ eren sha mi.”—Duteronomi 17:14-19.
4. Akaawan a Aôndo sha ci u utor la kua nyi kere?
4 Een, lu u tor u Yehova una tsua sha ci u mbacivir un la nana nger kôpi u akaangeren a u fatyô u zuan a mi ken Bibilo you la. Shi tor la nana ôron kôpi shon hanma iyange, kwa kimbir kimbir je. Lu kwagh u gban ôron ken ityou nahan tsô ga. Gema lu kwaghhenen u yange i hen a ishimaveren i zuan a iwasen yô. Gba u tor nana hen kwagh kpesee sha u maan shi lun a ishima i vough ve Yehova una lumun nan ye. Shi gba u nana hen akaangeren a i ne i nger la kpaa sha er nana za ikyura shi nana lu tor u lun a mkav yô.—2 Utor 22:8-13; Anzaakaa 1:1-4.
Hen Kwagh Er Tor Nahan
5. Tor Davidi lu a avegher a Bibilo a nyi sha u ngeren kôpi u á shi ôrono, man lu un ken ishima nena sha kwagh nee?
5 U hen wer yange gba u Davidi una er nyi kwagh shighe u hingir tor u Iserael laa? Yange lu u una er kôpi mba ityakerada i Ruamabera mba utaan mba hiihii mba Bibilo la (Genese man Ekesodu man Levitiku man Numeri kua Duteronomi). Hen ase sha mfe u Davidi una fa kwagh ne shi una kôr ken ishima na tsung la, gadia lu ngeren kwagh ne sha ashe na shi lu yaren tom a ave na u ngeren kôpi u Tindi la. Alaghga tsô lu Mose je nger takerada u Yobu kua shi Pasalmi 90 man 91 la ye. Alaghga mban kpa Davidi er kôpi vev shinii? Bee nahan tsô. Shi alaghga yange lu a ityakerada i Yosua man Mbaajiriv kua Rutu kpaa. Nahan yô, ú fatyô u nengen er Tor Davidi lu a vegher u Bibilo doo doo je u una ôr shi una kôr ken ishima na kpaa yô. Shi u ngu a ityôkyaa i nan jighjigh wer yange er nahan vough, gadia nenge kwagh u a er sha kwagh u Tindi u Aôndo ken Pasalmi 19:7-11 la.
6. Se fatyô u fan ser Yesu lu a isharen ken Ruamabera er ter na u tamen Davidi nahan nena?
6 Davidi u Vesen—Yesu, Wan u Davidi la—dondo imba gbenda la. Lu ieren i Yesu u zan ken shinagoge sha hanma sati. Ape yange i ôr Ruamabera a ungwa shi un kpa a ôr kwagh sha mi la. Heela tseegh ga, ashighe agen kpaa Yesu iyol na a ôr Mkaanem ma Aôndo gengee gengee ken igbar je, shi a pase ma kpaa. (Luka 4:16-21) U fatyô u kaven fele wer, yange hoghol un a Ruamabera. Ôr akaa a i nger ken Ivangeli la tsô u nenge er ashighe kpishi Yesu yange a shi tsô ér, “i nger er” gayô, a ôr kwagh a tér avur agen jighilii ken Ruamabera yô. Zum u Yesu lu tesen Ityesen na i sha Uwo er i nger ken Mateu la yô, á ôr kwagh á tér kwagh u a lu ken Ruamabera u ken Zwa Heberu la kwa 21.—Mateu 4:4-10; 7:29; 11:10; 21:13; 26:24, 31; Yohane 6:31, 45; 8:17.
7. Yesu lu kposo a mbahemenev mba ukwaghaôndo nena?
7 Yesu lu dondon kwaghwan u a lu ken Pasalmi 1:1-3 la, ér: “I saan or u nan zenden sha mhen u mbaaferev ga la iyol, . . . atindi a TER ka kwagh u gban nan ishima, shi ka atindi a Na nan zeren henen a ken ishima tugh kua tetan kpaa ye. . . . hanma kwagh u nan eren kpaa, nana kure un vough.” Kwagh ne kaha kposo a mbahemenev mba ukwaghaôndo mba sha ayange a na la, mba yange ‘ve tema sha ityough ki Mose’ kpa ve venda “tindi u Yehova” la!—Mateu 23:2-4.
8. Er nan ve mhen u yange mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda henen shi ôron Bibilo la lu gbilin tsôô?
8 Alaghga a kpiligh mbagen iyol sha kwagh u avur agen a a tese inja er Yesu venda Bibilo i henen la. Ken Yohane 5:39, 40 la, se ôr kwagh u Yesu kaa a mbagenev sha ayange a na la ér: “Ne mba timen ken icighanruamabera sha ci u ne mba henen ner, ka sha a ve man né zua a uma u tsôron ye; yô, ka ve je ve pasen kwagh Wam ye. Nahan kpaa ka ne ka van her a Mo sha er ne̱ zua a uma ga.” Sha u ôron nahan la Yesu lu tulen Mbayuda mba yange ve lu ungwan a na la ishima ér ve de u henen Ruamabera ga. Gema lu tesen ér mba eren kwagh ne kpa ka sha mimi ga shin mba eren kwagh la kpilididi ga. Ve fa er Ruamabera una fatyô u hemen ve zan a ve ken uma u tsôron yô, kpa Ruamabera shon môm ne shi yange ma hemen ve ma za a ve hen Mesiya, ka Yesu je la. Nahan cii kpa, ve lumun un ga. Nahan kwaghhenen lu ve a mtsera ga, sha ci u ve tese mimi ga shi ve lu mba lumun ityesen kpaa ga.—Duteronomi 18:15; Luka 11:52; Yohane 7:47, 48.
9. Mbaapostoli man uprofeti mba tsuaa mbara ver ikyav i dedoo i nyi?
9 Nenge imba er mlu u mbahenen mba Yesu, kua mbaapostoli kpaa yange lu kposo sha wono! Ve hen “icighanruamabera u a fatyô u tesen [or] u zan ken myom” la. (2 Timoteu 3:15) Ve lu er ka uprofeti mba tsuaa mbara mba̱ yange ‘ve tôv sha kwagh shi ve time sha mi vighe vighe’ la. Uprofeti mban nenge kwaghtôvon ne ér ka u henen kwagh sha gbashima sha iwer kpuaa shin sha inyom nahan tseegh tsô deen ga. Apostoli Peteru kaa ér, “ve lu timen” hemban je yô, sha kwagh u Kristu man iengem i i lu sha kwagh u myom na sha ci u umace la. Peteru ôr kwagh kwa 34 tér akaa a a lu ken ityakerada i Bibilo igen pue ken washika na u hiihii la.—1 Peteru 1:10, 11.
10. Er nan ve i doo u hanma wase nana lu a isharen i henen Bibilo?
10 Nahan ikyav tese wang ér, u henen Mkaanem ma Aôndo vighe vighe la lu tom u utor mba ken Iserael u sha ayange a ngise la. Ka gbenda u Yesu yange dondo je ne. Shi u henen ma la lu tom u mba i lu u vea tema tor a Kristu sha la kpaa vea er yô. (Luka 22:28-30; Mbaromanu 8:17; 2 Timoteu 2:12; Mpase 5:10; 20:6) Gbenda u yange utor eren kwagh la, ngu hange hange sha ci u hanma or nyian u nan lu veren ashe u zuan a averen shin tar sha ikyev i hemen u Tartor yô.—Mateu 25:34, 46.
Tom u Ú lu Sha ci u Utor man Sha ci Wou La
11. (a) Ka mzeyol u nyi a lu sha kwagh u Mbakristu henen kwagh laa? (b) Doo u se pine ayol a ase mbampin mba nyi?
11 Se fatyô u ôron gbar gbar man sha mimi kpaa ser, doo u hanma Orkristu u mimi nana timen ken Bibilo iyol i nan. U eren nahan ne ka kwagh u yange lu hange hange shighe u ú hii u henen Bibilo a Mbashiada la tseegh ga. Gba u hanma wase cii nana kange ishima sha u palegh u lun er mbagen mba sha ayange a apostoli Paulu mba yange shighe karen yô ve de kwagh henen u sha tseeneke la. Ve hen “atôakaa a hiihii a sha akaaôron a Aôndo la,” imba er “kwaghôron u hiihii u sha kwagh u Kristu la” nahan. Nahan kpa, ve za hemen a kwaghhenen ve la ga, sha nahan yô, ve fatyô u ‘zan hemen sha mlu u vian la’ ga. (Mbaheberu 5:12–6:3) Nahan yô, se fatyô u pinen ayol a ase ser: ‘Aluer m tsa ken tiônnongo u Mbakristu shighe ngu a vese ga shin shighe vese je kpaa, m nengen Mkaanem ma Aôndo ma henen sha tseeneke wam la nena? Paulu yange er msen ér Mbakristu mba sha ayange a na la ve̱ “vesen ken kwaghfan u Aôndo.” Mo yô, m tesen mer m ngu a imba isharen ne kpa?’—Mbakolose 1:9, 10.
12. Er nan i lu hange hange u Mkaanem ma Aôndo ma a doo u ishima tsung?
12 U maan mdoo u Mkaanem ma Aôndo doon we ishima tsung la ka kwagh u vesen u una wase ú u lun a ieren i dedoo i henen ma yô. Pasalmi 119:14-16 tese ér u zeren timen shi gbidyen kwar sha Mkaanem ma Aôndo la ka gbenda u ma a hingir u gban we ishima je la. Aluer u ngu Orkristu ica gba hegen je kpaa, kwagh ne kaha ga. U tesen var var ér kwagh ngu nahan yô, hide umbur ikyav i Timoteu la. Shin er Orkristu u a lu ortamen ne vande lun “orutya u dedoo u Kristu Yesu” la nahan kpa Paulu wa un kwagh ér a nôngo kwagh sha u “pasen kwaghôron u mimi la jighilii.” (2 Timoteu 2:3, 15; 1 Timoteu 4:15) Kwagh ne ngu wang je, u we ‘nôngon’ kwagh la kua u lun a ieren i dedoo i henen kwagh la kpa ker.
13. (a) A fatyô u zuan a shighe seer sha u henen Bibilo nena? (b) Ka mbamgem mba nyi nahan u nenge wer u fatyô u eren sha u zuan a shighe u henen kwagha?
13 U veren shighe u henen Bibilo hanma shighe la ka kwagh u vesen sha u lun a ieren i dedoo i henen kwagh. U ngu eren nena sha kwagh nee? Er mlumun wou u sha mimi la a lu cii kpa, ú hen wer u zua a iwasen sha u seer shighe u henen kwagh sha tseeneke laa? Alaghga u pine wer, ‘me fatyô u sôron shighe u eren kwagh ne nena?’ Nahan kpa, mbagen seer shighe ve u henen Bibilo doo doo la, ka ve mough sha use. Alaghga vea ôr Bibilo a kuma miniti 15 shin vea hen kwagh u ve tsough iyol ve u henen yô. Kwagh ugen u alaghga u er yô, ka u pinen wer, aluer m sôr ashighe am a m ver u eren akaa sha hanma sati la kpuaa di ye? Ikyav i tesen yô, aluer u ngu a ieren i hanma iyange ôron pipaabaver, shin nengen abaver sha televishen aikighe yô, u fatyô u hôron kwagh ne iyange môm tseegh ken sati je kpa? U fatyô u yaren tom a shighe shon u sha iyange la u seer henen Bibilo. Aluer u tôô shighe u ungwan abaver sha iyange u a kom miniti 30 shin i hembe nahan la u na sha u henen kwagh sha tseeneke wou yô, u zua a ahwa a hemba 25 sha inyom. Nenge er mbamtsera vea lu sha u zuan a ahwa 25 seer aa ôron shi henen Bibilo sha wono! Mhen ugen u a lu yô, ka un ne: Hide nenge sha akaa ou a u eren sha mkur u hanma iyange ken sati u a lu van ne. Nenge aluer kwagh ngu u ú fatyô u dughun shin panden u eren sha er u seer shighe u ôron shin henen Bibilo yô.—Mbaefese 5:15, 16.
14, 15. (a) Er nan ve mbaawashima mba lun a mi ve lu hange hange sha kwagh henen u sha tseeneke laa? (b) Ka mbaawashima mba nyi a fatyô u lun a mi sha kwagh u Bibilo i ôrono?
14 Kanyi ia na ve kwaghhenen una lu ú zange shi una hemba doon we? Ka mbaawashima. Ka mbaawashima mba henen kwagh mba mimi mba nyi nahan u fatyô u verene? Awashima u hiihii u a doo ior kpishi yô, ka u nengen ér ve ôr Bibilo jimin cii ve̱ bee. Alaghga zan zan hegen je kpa, ú hila ôr di avegher a Bibilo sha ashighe ashighe tsô, shi ú zua a iwasen ker kpaa. U fatyô u kangen ishima hegen sha u ôron Bibilo jimin cii kpa? Awashima wou u hiihii sha kwagh ne yô, a̱ lu u ôron Ivangeli i inyiin la, man awashima u dondon u sha uhar yô, a lu u ôron Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la cii been. Zum u u zough a mkom man mbamtsera mba ve dugh ken kwagh ne yô, alaghga awashima wou ugen u dondon yô, a lu u zan hemen u ôron ityakerada i Mose man ityakerada i i ôr akaa a yange vande eren la zan zan aren ken takerada u Eseter. Zum u u ker cio u eren kwagh ne yô, u nenge wer mimi je u fatyô u masen ôron Bibilo been. Kwase ugen, u yange hingir Kwasekristu shighe u lu anyom er 65 nahan la, nger werayange sha igbende Bibilo na u tesen shighe u yange un hii u ôron Bibilo shi va mase ngeren shighe u yange un bee la kpaa. Hegen ne a ôr Bibilo a bee kwa taan! (Duteronomi 32:45-47) U ma a ôron Bibilo sha kômputa shin sha ma ngeren ugen yô, ka a kôr í sha ave a na a ôron ye.
15 Mbagen mba ve kur awashima ve u ôron Bibilo jimin cii been la kpaa ve tôô aaven agen a nan sha er akaa a dedoo man mbamtsera vea seer duen ken kwagh henen ve la yô. Gbenda môm yô, ka u wan ajiir a i tsough u henen la ker cii man a ôr ma takerada u Bibilo ye. Or nana fatyô u zuan a ibaver i injaa sha mnger u ngise i nger hanma takerada u Bibilo la, man mlu u yange i nger ú kua mbamtsera mba ú lu a mi cii ken takerada u i yer ér All Scripture Is Inspired of God and Beneficial man u Insight on the Scriptures la. *
16. Se palegh u dondon ikyav i nyi nahan sha kwagh u Bibilo i henene?
16 Zum u u lu henen kwagh yô, palegh ieren i i dumbur ken ior kpishi mba i kpen yilan ve ér mba mbafan Bibilo la. Ka ve har ishima sha u pasen avur a Bibilo i kar ikyaa inya, inja er a due ka hen orumace nahan. Mbagen ken ve ka ve ver ior mba ve̱ nenge ér takerada ungun shin u ngura ngu sha ci ve u ôron yô, gayô ka ve hen kwagh shi ve gba duen di a mhen sha kwagh u ve nenge ér orngeren u hanma takerada yange nan wa ken ishima yô. Kwagh u alaghga una due ken imba mhen u orumace ne yô, ka u nengen ityakerada i Bibilo ne ér ka akaangeren a mbayiase shin ngi tesen a tese mhii u kwagh u kwaghaôndo di tsô la. Mbafantakerada mbagenev yô, na ayol a ve ken akaahenen a sha kwagh u asemberatii, inja er kwagh henen u sha mkaanem ma ngeren u Bibilo la nahan. Ka ve hemba haren ishima u henen e̱r yange iti kwagh hii duen yô man ikyav i ati a ken zwa Heberu man zwa Grika, ve de henen mluainja u loho u Aôndo la. Ú hen wer imba kwagheren ngun ne nahan una fatyô u van a jighjigh u a ze shimi man a lu kpenegh ga laa?—1 Mbatesalonika 2:13.
17. Er nan ve i doo u se nenge Bibilo ser ngi a loho sha ci u ior ciili?
17 Mbamnenge mba mbafantakerada mban mba shami je kpa? Ka kwagh u mimi u kaan ér hanma takerada u Bibilo yô ngu di a kwagh u vesen môm tsô shin ngu di sha ci u mbaôron mba u lu a inja hen a ve tseegh laa? (1 Mbakorinte 1:19-21) Kwagh u a lu jighilii yô, ityakerada i Mkaanem ma Aôndo ngi a inja hen ior mba ve lu anyom kposo kposo man mbamlu kpa kposo kposo gbem sha won. Se cii se fatyô u henen ityakerada ne shi se hen í kpaa, aluer hiihii la yange a nger ma takerada hen or môm, inja er Timoteu shin Titu nahan, shin a nger hen ma kwe ior er Mbagalatia shin Mbafilipi nahan je kpaa. Ngi a inja sha ci wase cii, shi takerada ua fatyô u ôron akaa kpishi shi lun a mtsera hen ior kpishi mba ve ôron ú yô. Een, loho u Bibilo ngu a inja sha ci u tar cii, man kwagh ne wase se u fan er i hii ve i gem i̱ ken ijô i ior sha tar cii yô.—Mbaromanu 15:4.
Iwasen i Ú Zua a Mi kua Mbagenev La
18. Er u lu henen Mkaanem ma Aôndo la, u lu gbidyen kwar sha nyi akaa nahana?
18 Er u lu henen kwagh yô, u nenge a lu u a iwasen kpishi je u keren u kaven Bibilo shi nôngon fan vighe vighe er akaa ne a gbe a zough yô. (Anzaakaa 2:3-5; 4:7) Kwagh u Yehova a pase ken Mkaanem nav la gba biishi a awashima na. Nahan tôô akaa a mimi man kwaghwan mba u lu ôron la zua sha awashima na la. U fatyô u gbidyen kwar sha kwagh u yange er yô, man sha ma mhen, shin er kwaghôron u profeti a zough sha awashima u Yehova yô. Pine iyol you wer: ‘Kwagh ne tesem nyi sha kwagh u Yehova-a? Kwagh ne bende a awashima u Aôndo u á lu kuren un sha ikyev i Tartor na la nena?’ Shi alaghga u gbidye kwar nahan wer: ‘Me yar tom a kwagh u m fe ne nena? Me fatyô u yaren tom a mi ken ityesen yam shin sha u wan mbagenev kwagh u a har sha Ruamabera la nena?’—Yosua 1:8.
19. Ka unô ka ve zua a iwasen zum u u lu ôron mbagenev kwagh u ú hen la yôô? Na mpase.
19 U wan mbagenev ikyo la kpaa ngu a iwasen sha vegher ugen. Er u lu ôron Bibilo zan a mi ave shi u lu henen í la, u hen akaa a he shi u seer kaven akaa a he kpaa. Nôngo u yaren tom a akaa ne sha iliam i maan a maa vea ior mba hen tsombor wou shin mbagenev. Aluer u er nahan sha shighe u dedoo man a iyol hiden jime yô, ka keng amba a iliam la a lu a iwasen. Alaghga u hiden ôron kwagh u u zough a mi la sha mimi man gbar gbar shin akaa a u nenge á doo ú sha kwagh ne la una lu a iwasen hen mbagenev kpaa. Kwagh ngu hemba nahan, we iyol you kpaa u zua a iwasen sha kwagh ne. Sha nyi gbenda? Mbafankwagh kaa ér aluer or hen kwagh man ngu nan ken ishima her ndor ndor shi nan ngu yaren tom a mi shin nan ngu kimbir un, er shighe u nan lu ôron mbagenev kwagh shon nahan yô, nana hungur kwagh la fele ga. *
20. Er nan i lu kwagh u wasen u zeren ôron Bibilo?
20 Hanma shighe u ú er ma takerada u Bibilo di tsô yô, ka u hen kwagh u he keng. Avur a yange lu ú a inja ga kpaa aa hingir u lun we a inja. Ka u seer zuan a mkav sha avur shon. Kwagh ne tese ér ityakerada i Bibilo gban ngin di ngeren u orumace tsô ga, ngi a akaa a injaa sha er ú hen i hanma shighe man sha ci u iwasen you yô. Umbur wer yange gba u tor imba er Davidi nahan “nana̱ ôron ker sha ayange a uma u nan cii.”
21. Ka mbamtsera mba nyi nahan u ver ishima u zuan a mi sha u seer u henen Mkaanem ma Aôndoo?
21 Een, mba ve tôô shighe sha u henen Bibilo vighe vighe la ka ve zua a iwasen kpishi je. Ka ve zua a akaa a injaa man mkav u ken jijingi. Mlu ve vea Aôndo ngu a hemba taver shi a hemba lun kangenaa kpaa. Shi ka ve seer lun a inja sha ci u mba hen tsombor ve man anmgbianev mbanomso man mbakasev mba ken tiônnongo u Mbakristu shi hen mba ve lu a hingir mbacivir Yehova ga la kpaa.—Mbaromanu 10:9-14; 1 Timoteu 4:16.
[Footnotes]
^ Ka Mbashiada mba Yehova ve gber ityakerada i wasen se u henen kwagh ne ye, man ngi ken ijô kpishi je.
^ Nenge Iyoukura (zwa Buter) i Agusutu 15, 1993, peeji 13-14.
Baver We Kpa?
• Yange gba u utor mba ken Iserael vea er nyi kwagha?
• Yesu man mbaapostoli nav ver ikyav i nyi sha kwagh u henen Bibiloo?
• U fatyô u eren mbamgem mba nyi sha u seer shighe wou u henen kwagh sha tseeneke laa?
• Doo u u lu a mhen u nyi nahan sha u henen Mkaanem ma Aôndo?
[Study Questions]
[Box on page 13]
“Tôô Bibilo Jighilii”
“Aluer se soo u zuan . . . a asemberatii a i nger ken Bibilo yô, Intanet hemba kan gbenda u injaa u eren kwagh ne. Kpa se tôô Bibilo jighilii aluer se soo u ôron í shi timen man henen kwagh u í man gbidyen kwar sha í yô, sha ci u ka sha gbenda ne tseegh man ve ia nyôr se ken ityou kua ken ishima yase kpaa ye.”—Gertrude Himmelfarb, ikpur kwase u fantakerada ua mem tom hegen, u ken City University, New York la.